Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

Vročitev po sodnem izvršitelju (v francoščini signification) je oblika vročanja.

Člen 651 zakonika o civilnem postopku določa, da se „[z]adevne osebe [...] seznanijo s pisanji tako, da se jim ta vročijo“.

Vročitev se lahko opravi po sodnem izvršitelju (signification) (odstavek 2) ali kot navadna vročitev brez posredovanja sodnega izvršitelja.

Pravilnost vročitve je odvisna od upoštevanja strogih splošnih pogojev glede dovoljenih dni in ur ter formalnih pogojev, ki so določeni v členu 653 in naslednjih zakonika o civilnem postopku.

• Povezava do določb zakonika o civilnem postopku v zvezi z vročanjem: kliknite TUKAJ

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Nasprotno stranko je treba seznaniti z vsemi pomembnimi pisanji v postopku. Procesno pisanje je pisanje, ki omogoča začetek sodnega postopka, zagotavlja njegov potek, začasno prekinitev ali ustavitev ali s katerim se zahteva izvršitev sodne odločbe (npr. sodni poziv, predlog, odgovor, vročitev sodne odločbe).

V zakoniku o civilnem postopku je sprejeta mešana ureditev vročanja procesnih pisanj: vročitev je mogoče vedno opraviti po sodnem izvršitelju (člen 651(3) zakonika o civilnem postopku), tudi če je z zakonom predvidena v drugi obliki. Nasprotno pa v primeru, ko je vročitev po sodnem izvršitelju predpisana z zakonom, uporaba drugega načina ni pravilna.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Monopol pri vročanju imajo sodni izvršitelji, saj so edini pooblaščeni za opravljanje vročitev. Pri izvajanju monopola jim lahko pomagajo sodno zapriseženi uradniki, za katere ostanejo civilno odgovorni.

Navadno vročanje pisanj lahko opravlja kdor koli, pri čemer mora na dokument o vročitvi navesti svoje ime in priimek oziroma naziv ali firmo ter naslov stalnega prebivališča ali sedeža (člen 665 zakonika o civilnem postopku). Za vročitev lahko poskrbi tudi tajništvo sodišča (v nekaterih primerih za poziv na obravnavo ali vročitev sodne odločbe).

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

Kadar je francoski organ (državno tožilstvo ali sodni izvršitelj) pozvan k vročitvi pisanja iz tujine in se ugotovi, da oseba ne prebiva več na navedenem naslovu, mora ta organ storiti vse potrebno, da najde pravilen naslov stalnega prebivališča zadevne osebe.

Državno tožilstvo ima v ta namen dostop do različnih registrov, zlasti s področja socialne varnosti. Informacije, ki se lahko sporočijo, so dolžnikov naslov, naslov njegovega delodajalca in organizacije, pri katerih ima dolžnik odprt račun, brez kakršnih koli drugih podatkov.

Poleg tega je sčlenom L. 152-1 zakonika o izvršilnih postopkih v civilnih zadevah v okviru izvršilnega postopka v civilnih zadevah urejen neposreden dostop sodnih izvršiteljev do podatkov pri upravah ali službah države in javnih skupnosti ter podjetij in organizacij, ki so pod nadzorom upravnega organa.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Tuji pravosodni organi ali stranke v sodnem postopku razen do javno dostopnih informacij (npr. telefonskega imenika) nimajo dostopa do registrov z osebnimi podatki, kot je naslov dolžnika.

Tak dostop je v francoskem pravu mogoče zagotoviti le v okviru izvršilnega postopka v civilnih zadevah ali v okviru sodnega postopka po sklepu sodišča (glej vprašanje 1.3.).

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

Na podlagi nobene določbe zakonika o civilnem postopku ni mogoče prepovedati uporabe Uredbe št. 1206/2001, da se poišče naslov osebe. Vendar je treba z navedeno uredbo upoštevati določbe tega zakonika. V francoskem pravu civilni sodnik nima neposrednega dostopa do registrov prebivalstva kot v drugih državah članicah. Zato bi si bilo mogoče uporabo Uredbe št. 1206/2001 zamisliti v primeru, ko bi tretja oseba imela dokument, v katerem je naveden naslov zadevne osebe. V tem primeru bi lahko sodnik v skladu z določbami člena 138 in naslednjih zakonika o civilnem postopku tej tretji osebi odredil predložitev zadevnega dokumenta, pri čemer bi bilo pojasnjeno, da lahko ta tretja oseba uveljavlja legitimni zadržek (npr. poklicno skrivnost odvetnika).

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Navadna vročitev se opravi s pošiljanjem v zaprti kuverti (člen 667 zakonika o civilnem postopku) po pošti ali z osebno vročitvijo z vročilnico ali podpisom. Vsebovati mora popolno navedbo priimka in imena oziroma naziva ali firme pošiljatelja ter njegovega stalnega prebivališča ali sedeža. Nujno je, da je na dokumentu o vročitvi naveden naslovnik osebno (člen 665 zakonika o civilnem postopku). Vse te različne navedbe so obvezne, sicer je vročitev nična (člen 693 zakonika o civilnem postopku).

Kadar je naslovnik fizična oseba, se vročitev opravi na naslovu njegovega stalnega prebivališča ali na katerem koli kraju, če gre za osebno vročitev, ali na naslovu za vročanje, če je to dovoljeno ali predpisano z zakonom. Če je naslovnik pravna oseba, se vročitev opravi na njenem sedežu ali z osebno vročitvijo enemu od njenih članov, ki je za to pooblaščen.

Za naročnika vročitve se upošteva datum pošiljanja pisma, naveden na poštnem žigu urada pošiljatelja. Za naslovnika vročitve se upošteva datum prejema pisma. V primeru priporočenega pisma z vročilnico se upošteva datum, ki ga poštna služba navede ob izročitvi pisma naslovniku.

Vročanje med odvetniki se opravi, kadar mora odvetnik vročiti akt drugemu odvetniku (členi od 671 do 673 zakonika o civilnem postopku). Vedno se opravi na sodišču, in sicer na dva načina: z vročitvijo po sodnem izvršitelju (ta žigosa in podpiše pisanje in njegovo kopijo) ali neposredno vročitvijo (ki se opravi z izročitvijo pisanja v dveh izvodih odvetniku, ki je njegov naslovnik, tako da se datiran in vidiran izvod vrne vročevalcu).

Vročitve po sodnem izvršitelju sodni izvršitelji opravljajo na območju pristojnosti okrožnega sodišča v kraju, kjer je njihov urad. V praksi je vročanje zunaj delovnih dni ter pred šesto uro zjutraj in po deveti uri zvečer mogoče samo z dovoljenjem sodnika. V členu 663 zakonika o civilnem postopku so naštete nekatere navedbe, ki so obvezne na obeh izvirnikih pisanj sodnega izvršitelja, pri čemer se vsaka nepravilnost kaznuje z ničnostjo vročitve (člen 693 zakonika o civilnem postopku). Vročitev je treba opraviti osebno, če to ni mogoče, pa se lahko opravi na naslovu stalnega ali običajnega prebivališča. Če pogoji za tako vročitev niso izpolnjeni, se vročitev opravi s pošiljanjem zapisnika naslovniku (vročitev v uradu sodnega izvršitelja).

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Člen 748-1 zakonika o civilnem postopku določa, da se lahko procesna pisanja, listine, obvestila, opozorila ali pozivi, poročila, zapisniki ter kopije in prepisi, opremljeni s klavzulo o izvršljivosti sodnih odločb, pod določenimi pogoji pošljejo, dostavijo in vročijo tudi elektronsko.

Zaradi uvedbe novih tehnologij v javno pravosodje je bilo treba natančno določiti pogoje elektronskega vročanja po sodnih izvršiteljih.

Vročanje med odvetniki se lahko opravi tudi prek virtualnega zasebnega omrežja za odvetnike (Réseau Privé Virtuel Avocats (RPVA)), ki se uporablja tudi za izmenjavo procesnih pisanj med odvetniki in sodišči.

Na podlagi tehničnih odlokov, v katerih so navedeni podrobni pogoji za izvedbo elektronskih izmenjav, lahko tako elektronsko pošiljajo le nekateri poklicni akterji, zlasti odvetniki in sodni izvršitelji.

Elektronsko pošiljanje je mogoče na večini sodišč (okrožna sodišča, gospodarska sodišča, pritožbena sodišča, kasacijsko sodišče, v bolj omejenih primerih tudi okrajna sodišča).

Poleg tega se lahko nekatera pisanja, ki jih pošlje sodno tajništvo (obvestila o obravnavi ali pozivi za nekatere pravne osebe), v natančno določenih primerih in pod natančno določenimi pogoji pošljejo stranki po elektronski pošti (člena 748-8 in 748-9 zakonika o civilnem postopku).

V vseh primerih mora naslovnik pisanja izrecno soglašati z elektronskim pošiljanjem.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Če navadna vročitev ne uspe, je treba opraviti vročitev po sodnem izvršitelju.

Vročitev se opravi „na naslovu stalnega prebivališča ali, če stalno prebivališče ni znano, na naslovu običajnega prebivališča“. Preden sodni izvršitelj pisanje vroči na naslovu običajnega prebivališča, mora torej opraviti vse poizvedbe, ki so lahko koristne pri iskanju naslova stalnega prebivališča naslovnika.

Če je naslovnikovo stalno ali običajno prebivališče znano in ga sodni izvršitelj ne najde na njegovem naslovu, lahko vročitev veljavno opravi samo tako, da izvod pisanja vroči kateri koli osebi na naslovu stalnega ali običajnega prebivališča. Če se pisanje ne vroči osebno, mora biti zaradi varstva interesov naslovnika izpolnjenih več formalnosti: izvod, ki se vroči v zaprti kuverti, mora vsebovati določene navedbe, zadevni osebi pa je treba z navadnim pismom poslati obvestilo.

Kadar naslovnik pisanja nima znanega niti stalnega niti običajnega prebivališča niti kraja opravljanja dela, lahko sodni izvršitelj pisanje veljavno odloži v svojem uradu. V ta namen sestavi zapisnik, v katerem natančno opiše svoja prizadevanja, da bi našel zadevno osebo. Istega dne ali najpozneje prvi naslednji delovni dan mora s priporočenim pismom z vročilnico naslovniku na njegov zadnji znani naslov poslati izvod zapisnika in pisanja, ki se vroča. Istega dne sodni izvršitelj naslovnika z navadnim pismom obvesti o izpolnitvi te formalnosti.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Vročitev po sodnem izvršitelju se šteje za opravljeno na dan, ko je osebno opravljena na naslovu stalnega ali običajnega prebivališča. Ker se vročitev z odložitvijo v uradu sodnega izvršitelja „opravi na naslovu stalnega prebivališča“, se za datum vročitve šteje datum obvestila o dostavi in ne datum odložitve izvoda v uradu. Pravila o določitvi datuma vročitve veljajo tudi, če je treba poslati obvestilo.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Če je naslovnik ob dostavi priporočenega pisma z vročilnico odsoten, se mu pusti obvestilo, da lahko izvod pisanja v določenem roku prevzame na poštnem uradu.

Če je sodni izvršitelj prepričan, da je naslov na dokumentu o vročitvi pravilen, vendar pisanja ne more vročiti osebno, v hišnem predalčniku pusti obvestilo s pozivom naslovniku, naj izvod pisanja prevzame v njegovem uradu (člen 656 zakonika o civilnem postopku).

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Soglasje zadevne osebe, tj. naslovnika pisanja, ni pogoj za izročitev pisanja tej osebi, tako da se v primeru, ko naslovnik od sodnega izvršitelja noče sprejeti zadevnega pisanja, vseeno šteje, da je bila osebna vročitev naslovniku opravljena. Namreč, sodni izvršitelj naslovnika ne more prisiliti, da sprejme pisanje, če ta tega ne želi; zadostuje, da izvršitelj pusti izvod pri naslovniku, ko ga najde doma. Vročitev je tako veljavna, tudi če je izvršitelj pisanje pustil na delu pohištva, ker je naslovnik izvod zavrnil (CA Pariz, 12. december 1906, S. 1907. 2.109).

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Pri vročanju po pošti lahko dostavljavec pismo z vročilnico načeloma vroči zgolj naslovniku, razen če je ta za prevzem takih pisanj pooblastil tretjo osebo.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Če naslovnik pisanja ali oseba, pooblaščena za prevzem pisem z vročilnico, ni mogla prevzeti pisanja, ki se vroča po pošti, vročitev ni pravilna in jo je treba ponoviti z vročitvijo po sodnem izvršitelju.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Kadar dostavljavec pisma z vročilnico naslovnika pisanja (ali osebe, pooblaščene za prevzem priporočenih pisem z vročilnico) ne najde na naslovu njegovega stalnega prebivališča, v hišnem predalčniku zadevne osebe pusti obvestilo o dostavi. V tem obvestilu o dostavi je navedeno, da lahko zadevna oseba pismo v 15 dneh prevzame na pošti. Če zadevna oseba pisma ne prevzame v predpisanem roku, se pismo vrne pošiljatelju.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Kadar se vročitev opravi s priporočenim pismom z vročilnico, dostavljavec izroči pismo naslovniku, ta pa podpiše vročilnico. Vročilnica se vrne pošiljatelju kot dokazilo o osebni vročitvi pisanja. Kadar naslovnik pisma ne prevzame na poštnem uradu ali kadar je naslov na primer napačen, pošiljatelj po izteku 15-dnevnega roka od obvestila o dostavi prav tako prejme vročilnico, v kateri je navedeno, da vročitev ni uspela.

Kadar se pisanje vroči po sodnem izvršitelju, ta v zapisniku o vročitvi opiše svoja prizadevanja za ustrezen potek vročitve v skladu s členom 655 zakonika o civilnem postopku, ki v odstavku 2 določa, da mora „sodni izvršitelj v zapisniku opisati svoja prizadevanja za osebno vročitev naslovniku in okoliščine, zaradi katerih taka vročitev ni bila mogoča“.

Izvršitelj v zapisniku tudi navede, kateri osebi je lahko vročil pisanje, in o tem obvesti njenega pooblastitelja.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Pisanja je načeloma treba vročiti osebno naslovniku. Vendar njihova vročitev tretji osebi ne pomeni nujno, da je vročitev nepravilna, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

Tako se na podlagi določb člena 670 zakonika o civilnem postopku vročitev s priporočenim pismom z vročilnico šteje za vročitev na naslovu stalnega ali običajnega prebivališča, če vročilnico podpiše za to pooblaščena oseba. Taka vročitev ima lahko posledice za opredelitev odločbe (odločba se šteje za kontradiktorno ali zamudno, če oseba ni navzoča), vendar je kljub temu pravilna.

V drugih primerih, torej če je naslov vročitve s priporočenim pismom napačen ali če naslovnik pisma ni prevzel na poštnem uradu, mora sodni tajnik stranko pozvati k vročitvi po sodnem izvršitelju v skladu z določbami člena 670-1 istega zakonika. Vročitev pisanja tako postane veljavna.

Prav tako lahko izvršitelj pisanje vroči osebi, ki ni njegov naslovnik, na primer družinskemu članu na naslovu stalnega prebivališča. V tem primeru se izvod pisanja v zapečateni kuverti pusti pri tretji osebi, izvršitelj pa v zapisnik o vročitvi navede ime in priimek osebe, ki je pisanje prevzela (člena 655 in 657 istega zakonika).

Če je izvršitelj lahko preveril, ali naslovnik dejansko prebiva na navedenem naslovu, lahko v hišnem predalčniku pusti tudi obvestilo o dostavi s pozivom naslovniku, naj pisanje prevzame v njegovem uradu. V tem primeru se vročitev šteje za pravilno in opravljeno na naslovu stalnega prebivališča z že navedenimi posledicami za opredelitev sodne odločbe (člen 656 istega zakonika).

Nazadnje, nepravilna vročitev pisanja o začetku postopka se lahko popravi s prostovoljno navzočnostjo toženca na obravnavi pred okrajnim sodiščem, gospodarskim sodiščem in delovnim sodiščem, če stranke s tem soglašajo (Soc., 16. maj 1990).

Razen v teh primerih nepravilno vročeno pisanje nima vrednosti in ne more biti podlaga za nobeno pravico. Na njegovi podlagi zlasti ne morejo začeti teči pritožbeni roki.

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

Stroški vročitve pisanja s priporočenim pismom so enaki kot stroški pošiljanja priporočene pošiljke, to je 5,10 EUR za pismo s težo do 20 g, poslano znotraj Francije (tarifa na dan 1. aprila 2017).

Stroški sodnega izvršitelja so določeni na podlagi odloka z dne 26. februarja 2016 o določitvi reguliranih tarif sodnih izvršiteljev. Stroški vročitve po sodnem izvršitelju se razlikujejo glede na vrsto pisanja in zadevne zneske, vendar so na splošno nižji od 50 EUR.