Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Finska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

„Vročanje pisanj“ pomeni uradno seznanitev posamezne fizične ali pravne osebe na preverljiv in zakonsko predpisan način. Namen pravil o vročanju pisanj je zagotoviti, da se pisanja zanesljivo vročijo zadevni osebi in da je taka vročitev preverljiva.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Pisanja, ki se vročijo, so po navadi pisanja v zvezi s sodnim postopkom, kot so sodni pozivi in vabila pričam. Dokazljiva vročitev se lahko zahteva tudi za pisanja, ki se ne nanašajo na sodne postopke, kot so oporoke.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

V sodnih postopkih je za vročanje pisanj na splošno odgovorno sodišče. Na zahtevo zadevne stranke lahko sodišče tej stranki zaupa odgovornost za vročanje pisanj, če meni, da za to obstajajo upravičeni razlogi.

V drugih primerih je za vročanje pisanj odgovorna stranka, v interesu katere se pisanja vročajo.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

Da. Sodni izvršitelji okrožnih sodišč (käräjäoikeus) imajo dostop do registra prebivalstva, kjer lahko preverijo posodobljene podatke o naslovih.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Storitev poizvedovanja o naslovih (osoitepalvelu/adresstjänst) omogoča iskanje posodobljenih naslovov skoraj vseh oseb s stalnim prebivališčem na Finskem. Poiskati je mogoče tudi naslove finskih državljanov, ki živijo v tujini, če so krajevnemu matičnemu uradu prijavili svoj trenutni naslov. Informacije, ki jih zagotavlja storitev, temeljijo na podatkih iz registra prebivalstva, ki ga vodijo center za register prebivalstva (Väestörekisterikeskus) in krajevni matični uradi (maistraatit). Pridobiti je mogoče naslove posameznih, v celoti identificiranih oseb, ki so starejše od 15 let in ki niso odrekle dovoljenja za pridobitev naslovov. Naslovi se iščejo na podlagi imena in priimka osebe. Slednji je lahko prejšnji ali sedanji priimek osebe. Pri iskanju se lahko uporabijo filtri, kot so starost osebe, datum rojstva in trenutno ali prejšnje prebivališče.

Storitev poizvedovanja o naslovih je na voljo po telefonu ali na spletu. Telefonska storitev poizvedovanja o naslovih je na voljo vsak dan med 8.00 in 22.00, in sicer v finščini na številki 0600 0 1000, v švedščini pa na številki 0600 0 1001. Storitev stane 1,70 EUR/minuto, vendar ji je treba prišteti še lokalno omrežno tarifo/mobilno tarifo ter stacionarne/mobilne tarife za čakanje na klic. Storitev je na voljo samo za klice s Finske. Na spletišču osoitepalvelu.net je storitev v finščini na voljo na spletnem naslovu http://vrk.fi/en/address-service, storitev v švedščini pa na spletnem naslovu http://vrk.fi/en/address-service. Storitev omogoča iskanje naslovov do 20 oseb hkrati. En naslov stane 1,24 EUR, pristojbina pa se plača prek spletnega bančništva. Storitev se lahko uporabi tudi iz tujine, če ima uporabnik podatke finske spletne banke.

Poizvedbe o naslovu se lahko matičnemu uradu v Helsinkih (Helsingin maistraatti) pošljejo tudi po elektronski pošti. V finščini, švedščini ali angleščini se pošljejo na e-naslov vtj-otteet.helsinki@maistraatti.fi. Poizvedbe je mogoče poslati tudi pisno na naslov Helsinki Register Office, Albertinkatu 25, 00180 Helsinki, Finland. Te storitve stanejo 12,50 EUR na izpisek.

Več informacij je na voljo na spletnih naslovih https://www.maistraatti.fi/en/ (v finščini) in https://www.maistraatti.fi/en/ (v švedščini).

Naslove je mogoče poiskati tudi z iskanjem poslovnih naslovov.

Finski urad za patente in prijave (Patentti- ja rekisterihallitus; PRH) in finska davčna uprava (Verohallinto) ponujata skupno storitev na spletnem naslovu https://www.ytj.fi/, ki omogoča iskanje poslovnih podatkov družb in organizacij. Storitev je na voljo v finščini, švedščini in angleščini. Več informacij je na voljo na spletnih naslovih https://www.prh.fi/fi/index.html (v finščini), https://www.prh.fi/sv/index.html (v švedščini) in https://www.prh.fi/en/index.html (v angleščini).

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

Postopek iz Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 ni glavni postopek za pridobitev podatkov o naslovu.

Za iskanje podatkov o naslovih posameznikov ali organizacij na Finskem glej odgovor na vprašanje 4.2.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

V skladu s členom 3 zakonika o sodnem postopku (Oikeudenkäymiskaari; 4/1734), ki določa, da je za vročanje pisanj v sodnih postopkih odgovorno sodišče, se pisanja v glavnem vročajo po pošti. Pismo se lahko pošlje kot priporočena pošiljka s povratnico. Lahko pa se pošlje tudi neposredno na posameznikov dom. V takih primerih je pismu priložena vročilnica, ki jo mora naslovnik podpisati in vrniti sodišču. Pisanja v zvezi s sodnim postopkom, razen sodnih pozivov in prvega poziva k odgovoru na tožbo, se lahko vročijo tudi s pošiljanjem po navadni pošti na naslov, ki ga je zadevna stranka sporočila sodišču. Pisanje, ki je bilo naslovniku poslano po navadni pošti, se šteje za vročeno sedmi dan po odpremi.

V skladu s členom 4 zakonika o sodnem postopku (4/1734) se lahko pisanja vročijo po sodnem izvršitelju, če vročitev po pošti najverjetneje ne bi bila uspešna.

V skladu s členom 2 zakonika o sodnem postopku (4/1734) lahko sodišče s soglasjem zadevne stranke tej zaupa odgovornost za vročanje pisanj, če meni, da za to obstajajo upravičeni razlogi. V takih primerih sodišče zadevno stranko uradno obvesti o roku za vročitev pisanj in za pošiljanje vročilnice sodišču. V skladu s členom 4 zakonika o sodnem postopku (4/1734) se pisanja v takih primerih vročijo po sodnem izvršitelju.

V skladu s členom 4 zakonika o sodnem postopku (4/1734) lahko pisanja, če je sodišče odgovornost za vročanje pisanj zaupalo zadevni stranki, ki jo zastopa odvetnik ali javni pravni svetovalec, naslovniku osebno vroči tudi njen odvetnik ali javni pravni svetovalec. V takih primerih naslovnik s podpisom vročilnice potrdi prejem pisanj. Ta način vročanja ni dovoljen v kazenskih zadevah.

Pisanja, razen tistih v zvezi s sodnim postopkom, se po sodnem izvršitelju vročijo na zahtevo organa ali posameznika.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

V skladu s členom 3b zakonika o sodnem postopku (4/1734) se lahko pisanja vročijo tudi po telefonu, če je za vročanje pisanj odgovorno sodišče ter če se zadeva nanaša na prejem določenega zneska, ponovno vzpostavitev upravljanja, ureditev razmer ali prisilno izselitev in tožnik navede, da po njegovem mnenju ne gre za pravdno zadevo. Zahteva se tudi, da je vročitev po telefonu primerna, če ustreza obsegu in vrsti zadevnega pisanja, ter da je naslovnik seznanjen z zadevnim pisanjem in nedvoumno razume pomen opravljene vročitve. Ko se vročitev opravi po telefonu, je treba pisanje po pošti ali z elektronskimi sredstvi takoj poslati na naslov, ki ga je navedel naslovnik, razen če to iz posebnih razlogov očitno ni potrebno. Predloži se tudi dokazilo, da je bila vročitev opravljena po telefonu.

V skladu s členom 3 zakonika o sodnem postopku (4/1734) se lahko pisanje, če je za vročanje pisanj odgovorno sodišče ali tožilstvo, vroči tako, da se zadevni stranki pošlje elektronsko na način, ki ga določi naslovnik, če je mogoče domnevati, da bo naslovnik seznanjen s pisanjem in bo vročilnico vrnil v roku.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

V skladu s členom 7 zakonika o sodnem postopku (4/1734) lahko sodni izvršitelj, če poskuša osebi s stalnim prebivališčem na Finskem vročiti pisanje, vendar ne najde ne osebe ne nikogar drugega, ki bi bil pooblaščen za sprejem vročenih pisanj v imenu navedene osebe, in če se lahko glede na okoliščine domneva, da se zadevna oseba izogiba vročitvi pisanj, vročitev opravi tako, da pisanja izroči enemu od članov istega gospodinjstva, starejšemu od 15 let, ali, če naslovnik pisanj vodi podjetje, enemu od zaposlenih v njegovem podjetju. Če ni mogoče najti nobene od navedenih oseb, se lahko vročitev opravi tako, da se pisanja predajo lokalni policiji.

Če se uporabi postopek iz prvega odstavka, mora sodni izvršitelj uradno obvestilo o tem poslati na naslov naslovnika, ki so mu bila pisanja vročena. Vročitev se šteje za opravljeno na datum odpošiljanja uradnega obvestila v smislu drugega odstavka.

V kazenskih zadevah sodnega poziva obtožencu ni mogoče vročiti po postopku iz tega odstavka.

V skladu s členom 9 zakonika o sodnem postopku (4/1734) je sodišče, če ni mogoče pridobiti informacij o tem, kje je naslovnik, odgovorno za vročitev pisanj z javnim naznanilom. V kazenskih zadevah sodnega poziva obtožencu ni mogoče vročiti z javnim naznanilom.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Glej odgovor na vprašanje 7.1.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Glej odgovor na vprašanje 7.1.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Če naslovnik na pošti ne prevzame vročenih pisanj in vročilnice ali zavrne njihov prevzem, se zahtevek vrne pošiljatelju. V takih primerih se šteje, da vročitev ni bila opravljena (glej na primer sklep 50:1997 vrhovnega sodišča (korkein oikeus)). Če je bilo pisanje, ki ga je treba vročiti, poslano neposredno na naslovnikov dom, se prav tako šteje, da vročitev ni bila opravljena, če naslovnik sodišču ne vrne podpisane vročilnice.

Naslovnik lahko sprejem pisanj, ki se vročajo po sodnem izvršitelju, zavrne samo, če so izpolnjeni nekateri zakonsko določeni pogoji. Naslovnik lahko med drugim zavrne sprejem vročenih pisanj, če pisanja niso v finščini ali švedščini ali v drugem jeziku, ki ga razume. (Primera: zakon o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah (Laki kansainvälisestä oikeusavusta rikosasioissa) ali zakon o mednarodni pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Laki kansainvälisestä oikeusavusta sekä tuomioiden tunnustamisesta ja täytäntöönpanosta siviili- ja kauppaoikeuden alalla)).

Če obstajajo pravni razlogi za zavrnitev vročitve pisanj, sodni izvršitelj pisanja vrne. V takih primerih sodni izvršitelj na vročilnico napiše, da je naslovnik zavrnil vročitev pisanj, in navede razloge za tako zavrnitev.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Če se na Finsko po pošti pošljejo pisanja, ki jih je treba vročiti in nato vrniti vročilnico, se ta pisanja zadržijo na pošti, naslovniku pa se pošlje obvestilo, naj tam prevzame pošiljko. Ta pisanja lahko na pošti prevzame samo naslovnik ali njegov pooblaščenec. Pisanja se lahko izročijo tudi izključno naslovniku osebno, če tako zahteva predlagatelj vročitve.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Če naslovnik ne prevzame pisanj na pošti, se vrnejo pošiljatelju.

V takih primerih lahko pošiljatelj pisanja in predlog za njihovo vročitev pošlje okrožnemu sodišču (käräjäoikeus), ki je krajevno pristojno glede na kraj stalnega ali začasnega prebivališča naslovnika. Po prejemu predloga poskušajo sodni izvršitelji okrožnega sodišča pisanja vročiti naslovniku osebno.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Pošta naslovniku pošlje obvestilo, naj pri njih prevzame pošiljko. V obvestilu je naveden tudi datum, do katerega mora naslovnik prevzeti pisanja.

Pošta hrani pisanja do konca tedna njihovega prispetja in še dodatna dva (2) polna koledarska tedna.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Sodni izvršitelj predloži vročilnico, ki dokazuje, da je vročil pisanja. Vročilnica se predloži tudi pri vročanju pisanj po pošti.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Če pisanja niso bila vročena pravilno in zadevna oseba ne nastopi pred sodiščem ali ne vloži pisnega odgovora, ki se od nje zahteva, je treba pisanja znova vročiti. Ponovna vročitev pa ni potrebna, če gre za manjšo nepravilnost.

Če zadevna oseba trdi, da vročitev ni bila pravilna, se postopek v zadevi prekine, razen če to ni nujno, ker gre za manjšo nepravilnost.

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

Stroški vročanja pisanj po sodnem izvršitelju znašajo 60 EUR.

Zadnja posodobitev: 26/09/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču