1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?
„Vročanje“ pomeni uradno dostavo sodnih in izvensodnih pisanj (katerih vročitev je potrebna), ki se lahko dokaže pisno.
Obstajajo posebna pravila o vročanju, ki zagotavljajo veljavnost postopka in pravice strank.
2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?
Vsa sodna pisanja, ki se nanašajo na kateri koli postopek pred sodiščem, kot so sklepi, vloge s pozivom in dokumenti za začetek postopka, ter izvensodna pisanja (ki se ne nanašajo na sodni postopek, vendar jih je treba uradno vročiti).
3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?
Sodni izvršitelji. V primeru zaprosila za vročitev pisanj, prejetega v skladu s Haaško konvencijo iz leta 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin ter katerim koli dvostranskim sporazumom, ki ga je Ciper podpisal in ratificiral v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007, pisanje prejme ministrstvo za pravosodje in javni red kot imenovani osrednji organ in ga posreduje sodnim izvršiteljem za vročitev.
4 Poizvedbe o naslovu
4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?
Običajno ne, razen če na danem naslovu pridobi informacije o novem naslovu.
4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?
Ni relevantno.
4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?
Tako zaprosilo do danes še ni bilo prejeto. Vsekakor je vprašljivo, ali je lahko ta zadeva predmet pridobivanja dokazov.
5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?
V praksi je običajni način vročanja osebna vročitev, kot je določena z zakonikom o civilnem postopku. V primeru pravne osebe se lahko pisanje vroči kateremu koli direktorju družbe, tajniku družbe ali kateri koli odgovorni osebi v poslovnih enotah družbe.
Kar zadeva nadomestne načine vročanja, je treba na zahtevo stranke v skladu z zakonikom o civilnem postopku izdati sodni sklep, s katerim je dovoljena vročitev pisanja z njegovo objavo na opredeljenem kraju ali v časopisu (ali na kakršen koli drug način, ki je po mnenju sodišča ustrezen v zadevnih okoliščinah).
Trenutno ni mogoče uporabiti drugih alternativnih načinov.
6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?
Glej odgovor na vprašanje 5 zgoraj.
7 Nadomestna vročitev
7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?
Glej odgovor na vprašanje 5 zgoraj.
7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?
Glej odgovor na vprašanje 5 zgoraj.
7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?
Glej odgovor na vprašanje 5 zgoraj.
7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?
Glej odgovor na vprašanje 5 zgoraj.
8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)
8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?
Ni relevantno.
8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?
Ni relevantno.
8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?
Ni relevantno.
9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?
Da. Sodni izvršitelj po vročitvi izpolni povratnico, v kateri so navedeni referenčni podatki o vročenem pisanju, ime in funkcija osebe, ki ji je bilo pisanje vročeno, datum in čas vročitve ali, če pisanje ni bilo vročeno, razlogi, zaradi katerih vročitev ni bila mogoča.
Če je vročitev opravljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007, se izda potrdilo iz Priloge I k navedeni uredbi, kot je določeno v členu 10 Uredbe.
10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?
V takem primeru se vročitev šteje za neveljavno in je ni mogoče popraviti. Če vročitev ni bila opravljena v skladu s predpisi, je treba opraviti novo vročitev.
Če vročitev ni bila opravljena zaradi strankinega nasprotovanja taki vročitvi, mora stranka, ki želi opraviti vročitev, pri sodišču vložiti predlog za nadomestno vročitev.
Če vročitev ni bila mogoča, ker osebe, ki bi ji bilo treba vročiti pisanje, ni bilo mogoče najti, lahko oseba, ki želi opraviti vročitev, pisanje vroči kako drugače, potem ko je izdan ustrezen sklep sodišča.
11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?
Taksa je bila določena na 21 EUR.
