Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Bolgarija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

Vročanje pisanj v sodnih postopkih je z zakonodajo določen način pisnega obveščanja strank in drugih udeležencev v sodnih postopkih o sodnih aktih.

Vročanje udeležencem v sodnem postopku omogoča, da so o poteku postopka obveščeni pravočasno in v skladu z zakonom, saj se tako zagotovita poštenost in pravičnost postopka.

Namen vročanja je, da je prejemnik dejansko obveščen o postopku v teku ali da ima vsaj zagotovljeno možnost, da je o njem obveščen. Bistvo vročanja pisanj je torej omogočiti prejemnikom, da se seznanijo z vsebino pisanja; ali bodo tako možnost tudi dejansko izkoristili, pa je osebna odločitev vsakega prejemnika.

Pri vročanju je ključnega pomena, da vročevalec potrdi čas in način vročitve ter istovetnost osebe, ki ji pisanje vroča, saj se le tako lahko zakonsko domneva, da je bila vročitev pravilno opravljena.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

  1. Vabilo na sodišče se vroči udeležencem v postopku;
  2. sodne odločbe se vročijo strankam v postopku, tretjim osebam, ki sodelujejo v določeni fazi sodnega postopka, in tretjim osebam, ki jim sodišče naroči izvršitev odločbe;
  3. vloge in pritožbe strank se vročijo nasprotni stranki;
  4. pisanja sodišča strankam postopka;
  5. vsa druga pisanja, če je tako določeno v zakonu, vključno z vročanjem državnim organom ter fizičnim ali pravnim osebam.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Osebe, ki jih člen 42 zakonika o civilnem postopku opredeljuje kot pristojne za vročanje pisanj, vabil in drugih dokumentov, so:

  • sodni uradniki – sodni vročevalci;
  • poštni uslužbenci – ko se pisanje vroča priporočeno po pošti s povratnico;
  • župani lokalnih skupnosti, če na območju, kjer se opravlja vročitev, ni sodnih institucij;
  • zasebni vročevalci – po naročilu sodišča na izrecno zahtevo stranke, ki v takem primeru nosi stroške vročitve.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

Čeprav od bolgarskih sodišč zakon tega izrecno ne zahteva, pa sodišča običajno poskušajo pridobiti naslov stranke tako, da pregledajo poslovni register ali nacionalni register prebivalstva.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Poslovni register je javno dostopen. Vsakdo ima brezplačen dostop do podatkov (o poslovnih subjektih) v poslovnem registru. Naslov poslovnega subjekta je mogoče brezplačno poiskati v registru. Agencija, ki vodi register, registriranim uporabnikom omogoča dostop do spisa poslovnega subjekta in dokumentov v njem (npr. ustanovne listine) ob plačilu zakonsko določene takse.

V seznamu zakonsko določenih taks, ki jih pobira agencija, ki vodi register, je v členu 16d določena letna taksa 100 BGN za dostop do celotne podatkovne zbirke poslovnega registra, vključno s posodobitvami.

Spletišče poslovnega registra: http://www.brra.bg

Nacionalni register prebivalstva je elektronska podatkovna zbirka, ki vsebuje osebne podatke vseh bolgarskih državljanov. Vsebuje tudi podatke o tujih državljanih, ki dolgoročno ali stalno prebivajo v Bolgariji, in osebah, ki so v Republiki Bolgariji pridobile status begunca, humanitarni status ali azil. To je največja bolgarska podatkovna zbirka, saj vsebuje osebne podatke o fizičnih osebah (ime, datum rojstva, osebno identifikacijsko številko (EGN) ali identifikacijsko številko tujca, kraj rojstva, registracijo rojstva, družinski status in sorodstvene vezi, osebni dokument itd.). Nacionalno podatkovno zbirko o prebivalstvu vodi generalni direktorat za registracijo prebivalstva in upravne službe, ki deluje znotraj ministrstva za regionalni razvoj in javno upravo.

V zakonu o registraciji prebivalstva (ZGR) je določeno, v katerih primerih se lahko dovoli dostop do podatkov, shranjenih v nacionalni podatkovni zbirki o prebivalstvu, in osebe, ki se jim lahko zagotovi tak dostop.

1. To so predvsem fizične osebe (bolgarski državljani in tujci), na katere se podatki nanašajo, in tretje osebe (fizične osebe), ki take podatke potrebujejo v zvezi z nastankom, obstojem, spremembo ali prenehanjem svojih zakonitih pravic in interesov.

2. Državni organi imajo pravico do dostopa glede na zakonska pooblastila, torej v okviru svojih pristojnosti.

3. Tudi pravnim osebam (bolgarskim ali tujim) se lahko odobri dostop do podatkov, če tako zahteva določen zakon ali sodni akt (sodna odločba) ali če tako odobri komisija za varstvo osebnih podatkov.

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

Velja običajen postopek za obravnavo zaprosila za pridobitev dokazov v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (členi 614–618 GPK).

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Večino vabil in pisanj običajno vročijo sodni uradniki in poštni uslužbenci ustrezne dostavne službe.

V členu 43 zakonika o civilnem postopku so določeni naslednji načini vročanja:

  1. osebna vročitev;
  2. vročitev po drugi osebi;
  3. vročitev s pritrditvijo obvestila na stalnem ali trenutnem naslovu toženca;
  4. vročitev z objavo v uradnem listu;
  5. vročitev pričam, izvedencem ali tretjim osebam, ki ne sodelujejo v postopku, se opravi tako, da se pisanje pusti v hišnem predalčniku, ali s pritrditvijo obvestila.

Osebna vročitev: vročitev osebi se opravi na naslovu za vročanje, kot je naveden v posamezni zadevi. Če naslovnika ni mogoče najti na navedenem naslovu, se pisanje vroči na trenutnem naslovu, in če tudi tam vročitev ni uspešna, na stalnem naslovu (člen 38 zakonika o civilnem postopku).

Pisanje se vroči osebno naslovniku, pri čemer se vročitev pooblaščencu v skladu s členom 45 zakonika o civilnem postopku šteje za enakovredno osebni vročitvi.

Vročitev po drugi osebi: taka vročitev se opravi, če pisanja ni mogoče vročiti osebno naslovniku, druga oseba pa privoli v sprejem pisanja. Druga oseba je lahko katera koli odrasla oseba iz naslovnikove družine ali oseba, ki živi na njegovem naslovu, ali delavec, zaposleni ali delodajalec na takem naslovu. Oseba, po kateri se vročitev opravi, podpiše povratnico in se zaveže, da bo vabilo predala naslovniku.

Sodišče iz skupine oseb, ki lahko sprejmejo pisanje, izvzame vsakogar, ki mu je v interesu določen izid v zadevi ali ki je izrecno naveden v naslovnikovi pisni izjavi.

V skladu s členom 46 zakonika o civilnem postopku se pisanje, ki je izročeno drugi osebi, šteje za vročeno naslovniku.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Pisanje se lahko stranki vroči tudi na elektronski naslov, ki ga stranka navede. Šteje se, da je takšno pisanje vročeno, ko ga prejme določen informacijski sistem (člen 42(4) zakonika o civilnem postopku). Vročitev na elektronski naslov se potrdi s kopijo ustreznega elektronskega potrdila o dostavi. Glede vrste postopka ali sposobnosti stranke ni omejitev. Edina zahteva je, da stranke elektronski naslov sporočijo same, s čimer izrazijo strinjanje s takim načinom vročanja.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Vročitev s pritrditvijo obvestila: v členu 47 zakonika o civilnem postopku je določeno, da če toženca ni mogoče najti na naslovu, ki je naveden v določeni zadevi, in če ni mogoče najti druge osebe, ki bi bila pripravljena sprejeti pisanje, vročevalec pritrdi obvestilo na naslovnikova vhodna vrata ali hišni predalčnik oziroma, če so mu vrata ali predalčnik nedosegljiva, na glavni vhod stavbe ali na vidno mesto v bližini. V obvestilu je treba navesti, da je dokumente mogoče prevzeti v 14 dneh od pritrditve obvestila. Če toženec dokumentov ne prevzame, sodišče tožniku naloži, naj predloži rezultate iskanja toženčevega prijavljenega naslova. Če navedeni naslov ni stalni ali trenutni naslov stranke, sodišče odredi vročitev na trenutnem ali stalnem naslovu po zgornjem postopku. Če vročevalec ugotovi, da toženec ne prebiva na naslovu, navedenem za vročitev, sodišče tožniku naroči, naj predloži rezultate iskanja toženčevega prijavljenega naslova, ne glede na to, ali je bilo obvestilo pritrjeno.

Šteje se, da je pisanje vročeno, ko poteče rok za prevzem dokumentov. Ko sodnik ugotovi, da je bilo pisanje pravilno vročeno, odredi, naj se vloži v spis, in tožencu imenuje posebnega pooblaščenca na stroške tožnika.

Tudi vročanje stranskim udeležencem v postopku se lahko opravi s pritrditvijo obvestila.

Vročitev pričam, izvedencem ali tretjim osebam, ki ne sodelujejo v postopku, se opravi tako, da se pisanje pusti v hišnem predalčniku, ali, če dostop do predalčnika ni mogoč, s pritrditvijo obvestila.

Vročitev z objavo: vročanje z objavo je urejeno v členu 48 zakonika o civilnem postopku.

Če toženec ob vložitvi tožbe nima prijavljenega stalnega ali trenutnega naslova, lahko tožnik zaprosi, naj se vročitev opravi z objavo v neuradnem delu uradnega lista vsaj en mesec pred datumom sodne obravnave. Vročitev se lahko tako opravi le, če tožnik z izpiskom iz registra dokaže, da toženec nima prijavljenega naslova, in z izjavo potrdi, da ne pozna toženčevega naslova v tujini. Če se toženec kljub objavi ne udeleži sodne obravnave, mu sodišče imenuje posebnega pooblaščenca na stroške tožnika.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Če se vročitev opravi s pritrditvijo obvestila, se šteje, da je pisanje vročeno, ko poteče rok za prevzem dokumentov.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Če se vročitev opravi s pritrditvijo obvestila, mora biti na obvestilu zapisano, da je dokumente mogoče prevzeti v dveh tednih od dneva pritrditve obvestila.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Šteje se, da je pisanje pravilno vročeno, če je bil upoštevan uveljavljen postopek pritrditve obvestila in je potekel rok za prevzem pisanja. Zavrnitev sprejema pisanja se ne šteje za zakonito ali nezakonito, saj je odločilnega pomena dejstvo, da je bil upoštevan postopek vročitve, in ne razlogi stranke za sprejem ali zavrnitev sprejema pisanja. Če stranka v roku ne prevzame pisanja, sodnik pa ugotovi, da je bilo pisanje pravilno vročeno, odredi, naj se vloži v spis, in tožencu imenuje posebnega pooblaščenca na stroške tožnika.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

V skladu s členom 5(1) skupnih pravil o pogojih dostave poštnih pošiljk in paketov (ki jih je 27. maja 2010 z odločbo št. 581 sprejela komisija za nadzor nad komunikacijami) se ob dostavi pošiljk s priporočeno pošto zahteva podpis prejemnika. Pošiljke, poslane s priporočeno pošto, je mogoče izročiti osebi, starejši od 18 let, ki je član gospodinjstva in živi na naslovu, na katerega je pošiljka naslovljena. Prejemnik se mora ob prejemu pošiljke podpisati in pokazati osebni dokument. V uradnem zapisniku se navede ime, patronimik in priimek osebe, ki je sprejela pošiljko.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Če pošiljke ni mogoče izročiti na naslovu za dostavo zaradi odsotnosti naslovnika ali katere koli druge osebe, pooblaščene za prevzem pošiljk, se v hišnem predalčniku pusti uradno pisno obvestilo naslovniku, naj se zglasi na poštnem uradu in prevzame pošiljko do roka, ki ga navede izvajalec poštnih storitev in ki ne sme biti krajši od 20 dni in ne daljši od 30 dni od dneva, ko poštni urad prejme pošiljko za dostavo. Število uradnih obvestil in rok za prevzem pošiljke določi izvajalec poštnih storitev v splošnih pogojih poslovanja; vsekakor je treba poslati vsaj dve uradni obvestili.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Glej odgovor na vprašanje 8.2.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Ob vročitvi uslužbenec izpolni povratnico, ki je dokazilo o prejemu. Povratnica mora vsebovati vse zahtevane podatke, ki dokazujejo, da je bila vročitev pravilno opravljena:

–          ime osebe, na katero je pisanje naslovljeno;

–          ime osebe, ki ji je bilo pisanje vročeno;

–          osebo, ki je vročitev opravila: uslužbenec sodišča, poštni uslužbenec ali kurir, župan ali zasebni vročevalec.

Če je vročitev opravljena osebi, ki ni naslovnik, se vedno navede, da mora ta oseba pisanje dostaviti naslovniku.

V členu 44 zakonika o civilnem postopku so določeni naslednji načini dokazovanja, da je bila vročitev opravljena:

–          vročevalec s podpisom potrdi datum in način vročitve ter istovetnost osebe, ki ji je bilo pisanje vročeno;

–          vročevalec na povratnici zabeleži zavrnitev sprejema in to potrdi s podpisom; vendar se kljub temu šteje, da je bila vročitev pravilno opravljena;

–          vročitev po telefonu ali telefaksu pisno potrdi vročevalec;

–          vročitev s telegramom se dokazuje z obvestilom o dostavi;

–          vročitev s teleksom se dokazuje s pisnim potrdilom o poslanem sporočilu;

–          vročitev po pošti se dokazuje s povratnico;

–          vročitev na elektronski naslov se dokazuje s kopijo elektronskega potrdila o dostavi.

Potrdilo o opravljeni vročitvi je treba vložiti v spis takoj, ko je izdelano.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Če naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi, taka vročitev nima nobenih pravnih posledic. Če stranka v postopku ni bila pravilno vabljena na sodno obravnavo, je v členu 46 zakonika o civilnem postopku določeno, da je treba obravnavo preložiti in vročiti novo vabilo. Kljub temu pa se lahko stranka osebno zglasi na sodišču in ustno ali pisno zaprosi za udeležbo na sodni obravnavi ter navede, da je bila o sodni obravnavi obveščena in želi prisostvovati. V takem primeru se šteje, da je bilo vabilo pravilno vročeno.

Če so bile stranke pravilno vabljene, vendar je narok preložen zaradi dokazov, novega vabila ni treba vročiti.

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

V Republiki Bolgariji zakonsko določena sodna taksa za obravnavo zadeve krije vse stroške vabil, ne glede na to, ali jih vroča sodni uradnik, poštni uslužbenec ali župan.

Če stranka od sodišča zahteva, naj odredi vročanje z zasebnim vročevalcem, je v členu 42(2) zakonika o civilnem postopku določeno, da mora stranka, ki tako zahteva, prevzeti stroške vročitve.

Zadnja posodobitev: 08/11/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču