Stroški

Slovenija

Na tej strani so na voljo informacije o sodnih stroških v Sloveniji. Natančnejše podatke o stroških postopka boste našli v študijah primerov:

Vsebino zagotavlja
Slovenija

Družinsko pravo – razveza zakonske zveze

Družinsko pravo – pravica do varstva in vzgoje otrok

Družinsko pravo – preživnina

Gospodarsko pravo – pogodbe

Gospodarsko pravo – odgovornost


Predpisi, ki urejajo plačila za storitve zaposlenih v pravniških poklicih

Odvetniki

Plačila odvetnikov ureja Odvetniška tarifa (Uradni list Republike Slovenije, št. 2/15) , ki jo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.

Notarji

Plačila notarjev ureja Notarska tarifa (Uradni list Republike Slovenije št. 94/2008), ki jo sprejme minister za pravosodje in javno upravo. Minister predloži tarifo pred njenim sprejetjem Notarski zbornici Slovenije, ki poda predhodne pripombe in mnenje, vendar minister nanje ni pravno vezan.

Fiksni stroški

Fiksni stroški v civilnih postopkih

Fiksni stroški za stranke v sporu v civilnih postopkih

Fiksni stroški vključujejo:

  • sodne takse,
  • plačilo odvetnika,
  • nagrade izvedencem,
  • nagrade prevajalcem in tolmačem ter
  • potne stroške (npr. prič in izvedencev).

Faza civilnega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške

Sodne takse je treba običajno plačati na začetku postopka ob vložitvi vloge.

V nekaterih primerih jih je treba plačati, ko sodišče izda odločbo (npr. postopek o individualnih delovnih sporih zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje, postopek o socialnih sporih pred sodiščem prve stopnje, postopek za določitev odškodnine pred prvostopenjskimi sodišči).

V zapuščinskih postopkih je treba takso plačati na koncu obravnave, tj. ko je znano, kakšno je dejansko zapustnikovo premoženje.

Plačilo odvetnika je treba poravnati potem, koodvetnik po opravljeni storitvi izstavi račun. Šteje se, da je odvetniška storitev opravljena najpozneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa. Odvetnik lahko od stranke pred zaključkom postopka zahteva plačilo predujma za naročeno storitev in izdatke.

Stranka, ki predlaga izvedbo dokazov (npr. z izvedencem ali zaslišanjem priče) ali uporabo storitev prevajalca ali tolmača, mora te stroške založiti.

Fiksni stroški v kazenskih postopkih

Fiksni stroški za stranke v kazenskih postopkih

Fiksni stroški vključujejo:

  • sodne takse,
  • plačilo odvetnika (odvisno od števila obravnav),
  • nagrade izvedencem,
  • nagrade prevajalcem in tolmačem ter
  • potne stroške (npr. prič in izvedencev).

Faza kazenskega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške

Sodne takse in druge stroške je treba običajno plačati, potem ko sodišče sprejme končno odločitev in ta postane pravnomočna ali ko sodišče naknadno izda poseben sklep o stroških postopka in ta postane pravnomočen.

Glede plačila odvetnika velja enako kot v civilnih postopkih (gl. zgoraj).

Fiksni stroški v postopkih pred Ustavnim sodiščem

Fiksni stroški za stranke v postopkih pred Ustavnim sodiščem

Sodnih taks v postopkih pred Ustavnim sodiščem ni. Druge stroške (npr. plačilo odvetnika in potne stroške) mora plačati vsaka stranka zase.

Faza postopka pred Ustavnim sodiščem, v kateri je treba plačati fiksne stroške

Plačilo odvetnika je treba poravnati na koncu postopka. Odvetniki lahko zahtevajo predplačilo delnega ali celotnega zneska, kar je običajno.

Predhodne informacije, ki jih zagotovijo pravni zastopniki

Pravice in obveznosti strank

Odvetnikom po zakonu ni treba zagotoviti informacij o pravicah in obveznostih, možnostih za uspeh in s tem povezanih stroških. Vendar pa Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US in 46/16) izrecno določa, da je odvetnik pri zastopanju stranke dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Skladno s Kodeksom odvetniške poklicne etike pa naj bi odvetnik po možnosti stranko že vnaprej seznanil s potekom postopka v njeni zadevi, poleg tega naj bi jo seznanil s približno oceno stroškov zastopanja in s tveganjem za plačilo teh stroškov ter jo poučil, da je lahko sodna odmera stroškov v breme nasprotne stranke manjša od njegovega računa.

Odvetnik je dolžan v skladu s predpisi izstaviti stranki oziroma naročniku storitve specificiran račun za opravljeno odvetniško storitev ali plačani predujem najkasneje osmi dan po tem, ko je storitev opravljena, ali po tem, ko je predujem plačan. V specifikaciji računa mora natančne informacije o plačilu in stroških.

Odvetnik je upravičen do višjega plačila za svoje delo, kakor mu gre po Odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko in so izpolnjeni še nekateri drugi obličnostni pogoji takšnega dogovora.

Pravna podlaga za stroške postopka

Kje najti informacije o pravni podlagi za stroške postopka v Sloveniji?

Stroške sodnih postopkov določajo naslednja pravna besedila:

  • Zakon o sodnih taksah (Uradni list Republike Slovenije št. 37/08,, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US, 19/15 – odl. US, 30/16 in 10/17 – ZPP-E),
  • Odvetniška tarifa (Uradni list RS, št. 2/15),
  • Notarska tarifa (Uradni list Republike Slovenije št. 94/2008, 32/2011. Nova sprememba je predvidena v kratkem),
  • Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list Republike Slovenije št. 49/2002, 75/2003, 71/2007),
  • Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list Republike Slovenije št. 7/2002, 75/2003, 72/2005, 71/2007, 84/2008),
  • Zakon o kazenskem postopku (Uradni list Republike Slovenije št. 32/2012-UPB8),
  • Pravilnik o povrnitvni stroškov v kazenskem postopku (Uradni list republike Slovenije št. 61/1997, 6897 - popr. 62/2008),
  • Zakon o pravdnem postopku ( Uradni list Republike Slovenije št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US in 76/12 - popr.).

Zgoraj navedena besedila so na voljo na slovenskem spletnem pravnem portalu Pravno-informacijski sistem ali v drugih registrih nacionalne zakonodaje.

V katerih jezikih je mogoče pridobiti informacije o pravni podlagi za stroške postopka v Sloveniji?

Informacije so na voljo samo v slovenskem jeziku.

Kje najti informacije o mediaciji?

Informacije o mediaciji so na voljo na spletni strani pravosodnega atlasa Evropske pravosodne mreže o alternativnem reševanju sporov.

Na svojih spletnih straneh jih zagotavlja tudi MInistrstvo za pravosodje ter posamezna sodišča, ki omogočajo sodišču pridruženo mediacijo (npr. Okrožno sodišče v Ljubljani).

Dodatne informacije so na voljo tudi na spletnih straneh nevladnih organizacij in pravnih oseb zasebnega prava, ki se ukvarjajo z mediacijo (glej strani o mediaciji in o tem, kako najti mediatorja).

Kje najti dodatne informacije o stroških?

Kje najti informacije o povprečnem trajanju različnih postopkov?

Informacije o povprečnem trajanju različnih postopkov so na voljo v oddelku o analizi sodne statistike na spletni strani Ministrstva za pravosodje.

Davek na dodano vrednost

Kako so te informacije zagotovljene?

Informacije o stroških so objavljene v različnih predpisih, vendar DDV običajno ni vključen. Kadar je treba ceni dodati DDV (npr. če je treba za storitev odvetnika plačati DDV), je to običajno navedeno v predpisih.

Pravna pomoč

Veljavni dohodkovni prag na področju civilnega pravosodja

Dohodkovni prag za pravno pomoč ureja člen 13 Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list Republike Slovenije št. 48/2001, 50/2004, 96/2004-UPB1, 23/2008).

Do pravne pomoči so upravičene osebe, ki zaradi finančnega položaja svoje družine ne morejo brez škode za svoje socialno stanje plačati sodnih stroškov. Njihovo socialno stanje je ogroženo, če mesečni dohodek osebe ali mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratne minimalne mesečne plače iz Zakona o socialnem varstvu (Uradni list Republike Slovenije št. 3/2007-UPB2 {23/2007 popr., 41/2007 popr.}, 122/2007 Odl. US: U-I-11/07-45).

Od 1. junija 2012 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 260 EUR, tako da je dohodkovni prag za pravno pomoč 520 EUR.

Poleg tega lahko sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks (to urejajo členi 11do 15 Zakona o sodnih taksah), če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama in njena družina. O tem odloča sodišče po prostem preudarku ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin.

Veljavni dohodkovni prag na področju kazenskega pravosodja za obdolžence in žrtve

Veljavni dohodkovni prag na področju kazenskega pravosodja za obdolžence in žrtve je enak dohodkovnemu pragu v civilnih zadevah.

Drugi pogoji v zvezi z odobritvijo pravne pomoči za žrtve in obdolžence

V zvezi z odobritvijo pravne pomoči za žrtve ali obdolžence ni drugih pogojev.

Brezplačni sodni postopki

Plačilo sodnih taks ni potrebno v naslednjih sodnih postopkih:

  • postopkih pred ustavnim sodiščem Slovenije,
  • izvršitvi preživninskih zahtevkov,
  • za začasne sodne odredbe v postopkih razveze zakonske zveze ali postopkih v zvezi s preživljanjem otrok,
  • postopkih zaradi plačilne nesposobnosti, kadar jih začne dolžnik (deloma),
  • overitvi dokumentov, potrebnih za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja v tujini,
  • upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite,
  • drugih postopkih in zadevah iz Zakona o sodnih taksah in drugih predpisov.

Kdaj mora stranka, ki v postopku ni uspela, plačati stroške stranke, ki je uspela?

Povračilo stroškov urejata Zakon o kazenskem postopku in Zakon o pravdnem postopku, ki določata načelo uspeha in načelo krivde.

V civilnem postopku mora stranka, ki v postopku ni uspela, plačati stroške stranke, ki je uspela. Vsaka stranka mora plačati stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali ki so nastali po naključju. Natančnejša pravila o povračilu stroškov so navedena v Zakonu o pravdnem postopku (členi 151–186 in 173.a) in Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. rs, št. 15/03).

V kazenskem postopku sodišče običajno odloči, da stroške krije obdolženec, če je spoznan za krivega. Natančnejša pravila o povračilu stroškov so navedena v Zakonu o kazenskem postopku (členi 92–99) in posebnem predpisu, ki ga izda minister za pravosodje in javno upravo.

Nagrade izvedencem

Nagrade izvedencem v civilnem postopku načeloma založi stranka, ki je zahtevala izvedbo dokazov z izvedencem. Če se sodišče odloči za zaslišanje izvedenca, založi stroške. Ti stroški so povrnjeni na koncu postopka po načelu uspeha.

Nagrade izvedencem v kazenskem postopku založi sodišče.

Nagrade prevajalcem in tolmačem

Nagrade prevajalcem in tolmačem v kazenskem postopku založi sodišče.

Stroški prevajanja in tolmačenja v italijanski in madžarski jezik in iz njiju se na podlagi ustavnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti do uporabe lastnega jezika ne zaračunajo (čeprav morajo zadevne osebe povrniti druge stroške v kazenskem postopku).

Stroški prevajanja in tolmačenja se ne zaračunajo, če obdolženec ne razume jezika, v katerem poteka postopek.

V civilnem postopku so nagrade prevajalcem in tolmačem del stroškov postopka. Te stroške mora založiti stranka, zaradi katere je bil postopek začet. Na koncu postopka se stroški povrnejo na podlagi načela uspeha in načela krivde.

Študije primerov v Sloveniji

Natančnejše informacije o stroških postopkov v Sloveniji so na voljo v nekaterih dejanskih študijah primerov.

Sorodne povezave

Slovenski pravni sistem

Seznam okrožnega sodišča v Ljubljani

Seznam analize sodne statistike

Sorodni dokumenti

Poročilo o študiji glede preglednosti stroškov za Slovenijo PDF (723 Kb) en

Zadnja posodobitev: 08/11/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.