Ta stran nudi informacije o stroških postopka v Latviji.
Poišči informacije po področjih
Nagrade zapriseženim sodnim izvršiteljem (zvērināti tiesu izpildītāji) se določijo v skladu s predpisanimi tarifami. Dogovori o nagradah, ki se razlikujejo od predpisane tarife, so prepovedani.
Razen kadar pravno pomoč zagotovi država, ni v Latviji nobenih fiksnih nagrad za storitve, ki jih ponujajo zapriseženi odvetniki (zvērināti advokāti), saj se ti s stranko sami dogovorijo o nagradi.
Člen 57 zakona o odvetništvu (Advokatūras likums) določa, da zapriseženi odvetniki s strankami sklenejo pisni dogovor o zastopanju in nagradi.
Če pisnega dogovora ni in pride do spora, se lahko znesek za nagrado odvetnikom določi kot dvakratnik zneska, določenega v zakonodaji o plačilu državne pravne pomoči, drugi stroški pa se določijo ob upoštevanju omejitev, določenih z navedeno zakonodajo.
Člen 12 zakona o odvetništvu določa, da v zakonsko določenih primerih država krije nagrade odvetnikom in druge stroške, povezane s tem. Zakonodaja o državni pravni pomoči (zakon o državni pravni pomoči (Valsts nodrošinātās juridiskās palidzības likums) in zakon o kazenskem postopku (Kriminālprocesa likums)) določa okoliščine, v katerih se lahko odobri pravna pomoč v civilnih, upravnih in kazenskih zadevah, ki jo plača država.
Država stroške pravne pomoči odvetnikom plača v skladu z Uredbo kabineta ministrov št. 1493 z dne 22. decembra 2009 o pravilih glede obsega državne pravne pomoči, zneska plačila, stroškov, povezanih s tem, in postopka plačila. Ta uredba določa fiksne nagrade (znesek ali urno postavko), ki jih država plača odvetnikom v skladu z določenim postopkom. Glej tudi odgovore na vprašanja spodaj.
Fiksni stroški strank v civilnih postopkih
Fiksni stroški strank vključujejo državne takse, takse za sodne prepise in stroške v zvezi z obravnavo zadeve.
Faza civilnega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške
Vlogi, ki se vloži pri sodišču, morajo biti priloženi dokumenti o plačilu državnih taks in drugih sodnih stroškov v skladu s postopki, ki jih določa zakon.
Takso za delo sodišča (državno takso) in takso za sodne prepise je treba nakazati na račun državne zakladnice (Valsts kase):
Taksa za obravnavo zadeve mora biti plačana, preden se zadeva obravnava.
Zneske, ki se plačajo pričam in izvedencem (za izvajanje pregledov ali zaslišanje prič na kraju samem), kot tudi stroške za vročitev sodnih vabil, objavo obvestil v časopisih in zavarovanje terjatve mora plačati stranka, ki vloži vlogo, in sicer preden se zadeva obravnava.
Stranka, ki vloži vlogo, mora pred obravnavo zadeve plačati naslednje stroške:
Plačila, ki so povezana z obravnavo zadeve na okrožnem (mestnem) sodišču (rajona (pilsētas) tiesa) ali regionalnem sodišču (apgabaltiesa), se nakažejo na račun sodne uprave (Tiesu administrācija):
Fiksni stroški strank v kazenskih postopkih
Obdolženci v kazenskem postopku ne plačajo sodnih taks. Zakon o kazenskem postopku (Kriminālprocesa likums) ne določa taks v kazenskem postopku. Člen 8 prehodnih določb tega zakona določa, da se morajo civilni zahtevki, ki so bili vloženi v kazenskem postopku, preden je zakon začel veljati, obravnavati kot odškodninski zahtevki. Kadar zasebni tožilec ni žrtev ali toženec ni obdolženec, se civilni zahtevek obravnava v skladu z zakonom o civilnem postopku (Civilprocesa likums). En mesec po začetku veljavnosti zakona tožilec, ki vodi postopek (procesa virzītājs), o tem obvesti druge stranke.
Faza kazenskega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške
Glej odgovor na vprašanje o fiksnih stroških strank v kazenskih postopkih.
Fiksni stroški strank v ustavnih postopkih
Na nobeni stopnji ustavnih postopkov ni sodnih taks.
Faza ustavnega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške
Na nobeni stopnji ustavnih postopkov ni sodnih taks.
Odvetniki morajo v skladu s členom 2.2 Etičnega kodeksa latvijskih zapriseženih odvetnikov (Latvijas Zvērinātu advokātu Ētikas kodekss) stranki predložiti strokovno in jasno razumljivo mnenje o zadevi ter zagotoviti ustrezno pravno pomoč. Poleg tega člen 3.1 kodeksa določa, da odvetniki ne obravnavajo zadev v zvezi z vprašanji, za katera niso usposobljeni ali v zvezi s katerimi niso sposobni ustrezno opraviti svojih dolžnosti. Zato se mora odvetnik, preden prevzame zastopanje v zadevi, seznaniti z okoliščinami zadeve in predložiti mnenje. Z zakonom o odvetništvu so določene tudi dolžnosti zapriseženih odvetnikov, na primer, da morajo uporabiti vsa sredstva in metode, ki jih je po zakonu mogoče uporabiti pri obrambi ter zastopanju pravic in pravnih interesov osebe, ki je zaprosila za pravno pomoč.
Informacije o pravni podlagi za stroške postopka lahko najdete v zakonodaji in predpisih, ki jih je izdal kabinet ministrov, in sicer na spletu in v informativnih brošurah na sodiščih.
Informacije o pravni podlagi za stroške postopka, ki jih je treba plačati ob vložitvi vloge (brez navedbe točnih zneskov), so na voljo v vseh jezikih EU na spletišču Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (glej oddelek „Predložitev zadeve sodišču“).
Informacije o mediaciji so na voljo na spletišču Mediācija.lv.
Informacije o stroških so na voljo na portalu latvijskih sodišč.
Na uradnem spletišču ministrstva za pravosodje so na voljo informacije o sodiščih, sodnih postopkih, sodbah upravnih in drugih sodišč ter razne druge informacije.
Informacije o trajanju postopkov je mogoče najti v statističnih poročilih o delu sodišč, ki so na voljo na spletišču sodnega informacijskega sistema (Tiesu informācijas sistēma).
O povprečnih skupnih stroških posameznih postopkov ni na voljo nobenih podatkov.
Državne in sodne takse so oproščene DDV.
Državne in sodne takse so oproščene DDV.
V skladu z zakonom o državni pravni pomoči (Valsts nodrošinātās juridiskās palidzības likums) država dodeli pravno pomoč osebam, ki:
Če si posamezniki zaradi svojega posebnega položaja, materialnih okoliščin ali višine dohodka ne morejo sami zagotoviti pravnega zastopanja, se državna pravna pomoč zagotovi tudi osebam, ki:
Državna pravna pomoč se dodeli tudi v upravnih zadevah (pravna sredstva zoper odločbe o azilu, odločbe v zvezi z izpodbijanimi odredbami o vrnitvi in odločbe o preizkusu odredb o obveznem izgonu).
Vloge za pravno pomoč obravnava uprava za pravno pomoč (Juridiskās palīdzības administrācija), ki odloča o dodelitvi ali zavrnitvi pravne pomoči in o teh odločitvah obvešča vložnike.
V skladu s členi 17 do 19 zakona o državni pravni pomoči lahko osebe, ki so upravičene do zagovornika v kazenskem postopku, zaprosijo za pravno pomoč, preden sodba sodišča postane pravnomočna. V kazenskem postopku državna pravna pomoč zagotavlja svetovanje, pomoč pri pripravi procesnih dokumentov ter zastopanje v predhodnem postopku in pred sodiščem. V primerih, določenih v zakonu o kazenskem postopku, država imenuje odvetnika, ki zastopa obdolženca.
V skladu s členom 20 zakona o kazenskem postopku ima vsakdo, ki je osumljen ali obtožen storitve kaznivega dejanja, pravico do obrambe, to je pravico biti seznanjen, katerega kaznivega dejanja je osumljen ali obtožen, in pravico izbrati način zagovora. Take osebe lahko izvajajo to pravico tako, da se same zastopajo ali imenujejo osebo po lastni izbiri, ki jih bo zastopala. Ta oseba je lahko zapriseženi odvetnik. Zakon določa primere, ko je zastopanje po zapriseženem odvetniku obvezno. Če obdolženec nima zadostnih sredstev za plačilo storitev zapriseženega odvetnika in ne doseže dogovora z odvetnikom, ki bi ga bil pripravljen zastopati, država zagotovi zastopanje in odredi plačilo stroškov obrambe iz državnih sredstev ter določi, ali in kolikšen del tega zneska mora plačati obdolženec.
V skladu s členom 80 zakona o kazenskem postopku lahko obdolženec sklene dogovor z odvetnikom ali pa to stori kdo drug v njegovem imenu. Tožilec, ki vodi postopek (procesa virzītājs), z obdolžencem ne more skleniti takega dogovora ali zagotoviti določenega odvetnika, mora pa obdolžencu nuditi potrebne informacije in mu dati možnost, da stopi v stik z odvetnikom. Če obdolženec ni sklenil dogovora v zadevi, v kateri je zastopanje po odvetniku obvezno, ali če obdolženec želi biti zastopan, tožilec, ki vodi postopek, prosi višjega zapriseženega odvetnika, da priskrbi zagovornika. V treh delovnih dneh po prejemu prošnje mora višji zapriseženi odvetnik tožilcu, ki vodi postopek, sporočiti ime zagovornika.
Člen 81 zakona o kazenskem postopku, ki ureja posebne procesne korake, določa, da mora tožilec, ki vodi postopek, če dogovor o obrambi ni sklenjen ali če se izbrani zagovornik ne more udeležiti faze postopka, izbrati odvetnika, ki bo zastopal obdolženca v posameznih fazah postopka (v vseh preiskavah v zvezi z obdolžencem), s seznama dežurnih odvetnikov, ki ga pripravi višji odvetnik za območje pristojnosti sodišča.
Člen 84(2) zakona o kazenskem postopku pa določa, da znesek in postopek plačila nagrad in stroškov za storitve odvetnika, ki zagotavlja državno pravno pomoč in s katerim stranka ni sklenila dogovora, določi kabinet ministrov (glej Uredbo kabineta ministrov št. 1493 z dne 22. decembra 2009 o pravilih glede obsega državne pravne pomoči, zneska plačila, stroškov, povezanih s tem, in postopka plačila).
V kazenskem postopku se državna pravna pomoč (to je odvetnik za zastopanje) žrtvam dodeli v skladu s postopkom, določenim v zakonu o kazenskem postopku, in sicer v primerih, navedenih v tem zakonu.
Poleg tega lahko v skladu s členom 104(5) zakona o kazenskem postopku tožilec, ki vodi postopek, odloči, da imenuje odvetnika za zastopanje mladoletnika v naslednjih primerih:
V izjemnih okoliščinah, če v kazenskem postopku ni mogoče drugače zagotoviti varstva pravic in interesov žrtve, ki je revna ali v težkih materialnih razmerah, lahko tožilec, ki vodi postopek, odloči, da imenuje odvetnika za zastopanje te osebe. V takih primerih znesek in postopek plačila za storitve odvetnika določi kabinet ministrov (glej Uredbo kabineta ministrov št. 1493 z dne 22. decembra 2009 o pravilih glede obsega državne pravne pomoči, zneska plačila, stroškov, povezanih s tem, in postopka plačila).
Država nato dodeli pravno pomoč osebi, ki je priznana kot žrtev (pomoč pri pripravi procesnih dokumentov ter zastopanje v predhodnem postopku in pred sodiščem).
Glej zgoraj navedene informacije o dohodkovnem pragu za žrtve na področju kazenskega pravosodja.
Glej zgoraj navedene informacije o dohodkovnem pragu za obdolžence na področju kazenskega pravosodja.
Naslednje osebe so oproščene plačila sodnih stroškov državi:
Stranke so lahko oproščene plačila sodnih stroškov državi tudi v drugih primerih, določenih z zakonom. Sodišče ali sodnik lahko ob upoštevanju premoženjskega stanja fizične osebe stranko delno ali v celoti oprosti plačila sodnih stroškov v korist proračuna, odloži plačilo zahtevanih sodnih stroškov v korist proračuna ali odredi plačilo po obrokih.
Stranka, v korist katere je bila izdana sodba, lahko od druge stranke izterja vse sodne stroške, ki jih je plačala. Če je bilo zahtevku delno ugodeno, se stroški izterjajo sorazmerno z obsegom, v katerem je bilo zahtevku ugodeno. Tožencu se stroški povrnejo sorazmerno z zavrnjenim delom zahtevka. Državne takse za vlogo za obnovo postopka in ponovno odločanje o zadevi, kadar je bila izdana zamudna sodba, se ne povrnejo.
Če se tožnikovemu zahtevku ugodi v celoti ali delno, mora toženec tožniku povrniti stroške, nastale v zvezi z vložitvijo tožbe, kot so stroški odvetnika, stroški, povezani z udeležbo na sodišču, ali stroški, povezani s pridobivanjem dokazov, in sicer v obsegu, ki je določen z zakonom. Če se zahtevek zavrne, sodišče tožniku odredi povrnitev stroškov, ki jih je imel toženec.
Stroške izvedencev mora plačati stranka, ki je zahtevala izvedenca, in sicer preden se o zadevi odloči. Stranki, ki je oproščena plačila sodnih stroškov, teh stroškov ni treba plačati. V takem primeru nagrade izvedencem plača sodna uprava (z izjemo državnih izvedencev za forenzične preiskave).
Če stranka v postopku ne obvlada jezika postopka (z izjemo zastopanja pravnih oseb), ji mora sodišče zagotoviti, da se lahko seznani z dokumenti v spisu in sodeluje v postopku s pomočjo tolmača.
Sorodni dokumentiPoročilo Latvije o študiji transparentnosti stroškov (742 Kb)
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.