Predpisi, ki urejajo plačila za storitve zaposlenih v pravniških poklicih

1. Sodni izvršitelji

Nagrade zapriseženim sodnim izvršiteljem (zvērināti tiesu izpildītāji) se določijo v skladu s predpisanimi tarifami. Dogovori o nagradah, ki se razlikujejo od predpisane tarife, so prepovedani.

2. Odvetniki

Razen kadar pravno pomoč zagotovi država, ni v Latviji nobenih fiksnih nagrad za storitve, ki jih ponujajo zapriseženi odvetniki (zvērināti advokāti), saj se ti s stranko sami dogovorijo o nagradi.

Člen 57 zakona o odvetništvu (Advokatūras likums) določa, da zapriseženi odvetniki s strankami sklenejo pisni dogovor o zastopanju in nagradi.

Če pisnega dogovora ni in pride do spora, se lahko znesek za nagrado odvetnikom določi kot dvakratnik zneska, določenega v zakonodaji o plačilu državne pravne pomoči, drugi stroški pa se določijo ob upoštevanju omejitev, določenih z navedeno zakonodajo.

Člen 12 zakona o odvetništvu določa, da v zakonsko določenih primerih država krije nagrade odvetnikom in druge stroške, povezane s tem. Zakonodaja o državni pravni pomoči (zakon o državni pravni pomoči (Valsts nodrošinātās juridiskās palidzības likums) in zakon o kazenskem postopku (Kriminālprocesa likums)) določa okoliščine, v katerih se lahko odobri pravna pomoč v civilnih, upravnih in kazenskih zadevah, ki jo plača država.

Država stroške pravne pomoči odvetnikom plača v skladu z Uredbo kabineta ministrov št. 1493 z dne 22. decembra 2009 o pravilih glede obsega državne pravne pomoči, zneska plačila, stroškov, povezanih s tem, in postopka plačila. Ta uredba določa fiksne nagrade (znesek ali urno postavko), ki jih država plača odvetnikom v skladu z določenim postopkom. Glej tudi odgovore na vprašanja spodaj.

Fiksni stroški

Fiksni stroški v civilnih postopkih

Fiksni stroški strank v civilnih postopkih

Fiksni stroški strank vključujejo državne takse, takse za sodne prepise in stroške v zvezi z obravnavo zadeve.

Faza civilnega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške

Vlogi, ki se vloži pri sodišču, morajo biti priloženi dokumenti o plačilu državnih taks in drugih sodnih stroškov v skladu s postopki, ki jih določa zakon.

Takso za delo sodišča (državno takso) in takso za sodne prepise je treba nakazati na račun državne zakladnice (Valsts kase):

• Prejemnik: Valsts kase
• Davčna številka prejemnika: 90000050138
• Številka računa prejemnika: LV55TREL1060190911200
• Banka prejemnika: Valsts kase
• Identifikacijska koda banke: TRELLV22
• Namen: vnesti podatke o zadevi.

Taksa za obravnavo zadeve mora biti plačana, preden se zadeva obravnava.

Zneske, ki se plačajo pričam in izvedencem (za izvajanje pregledov ali zaslišanje prič na kraju samem), kot tudi stroške za vročitev sodnih vabil, objavo obvestil v časopisih in zavarovanje terjatve mora plačati stranka, ki vloži vlogo, in sicer preden se zadeva obravnava.

Stranka, ki vloži vlogo, mora pred obravnavo zadeve plačati naslednje stroške:

• zneske, ki se plačajo pričam in izvedencem;
• stroške, ki nastanejo pri zaslišanju prič ali izvajanju pregledov na kraju samem;
• stroške izdaje in vročitve sodnih vabil;
• stroške, nastale pri sledenju toženca;
• stroške objave obvestil v časopisih;
• stroške za zavarovanje terjatve.

Plačila, ki so povezana z obravnavo zadeve na okrožnem (mestnem) sodišču (rajona (pilsētas) tiesa) ali regionalnem sodišču (apgabaltiesa), se nakažejo na račun sodne uprave (Tiesu administrācija):

• Prejemnik: Tiesu administrācija
• Številka računa prejemnika: LV51TREL2190458019000
• Davčna številka prejemnika: 90001672316
• Banka prejemnika: Valsts kase
• Identifikacijska koda banke: TRELLV22
• Druge podrobnosti o plačilu, ki jih je treba navesti: 21499 (koda, ki označuje kategorijo plačila) in druge informacije, potrebne za identifikacijo zadeve, kot so številka zadeve, ime toženca in navedba, ali je toženec fizična ali pravna oseba.

Fiksni stroški v kazenskih postopkih

Fiksni stroški strank v kazenskih postopkih

Obdolženci v kazenskem postopku ne plačajo sodnih taks. Zakon o kazenskem postopku (Kriminālprocesa likums) ne določa taks v kazenskem postopku. Člen 8 prehodnih določb tega zakona določa, da se morajo civilni zahtevki, ki so bili vloženi v kazenskem postopku, preden je zakon začel veljati, obravnavati kot odškodninski zahtevki. Kadar zasebni tožilec ni žrtev ali toženec ni obdolženec, se civilni zahtevek obravnava v skladu z zakonom o civilnem postopku (Civilprocesa likums). En mesec po začetku veljavnosti zakona tožilec, ki vodi postopek (procesa virzītājs), o tem obvesti druge stranke.

Faza kazenskega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške

Glej odgovor na vprašanje o fiksnih stroških strank v kazenskih postopkih.

Fiksni stroški v ustavnih postopkih

Fiksni stroški strank v ustavnih postopkih

Na nobeni stopnji ustavnih postopkov ni sodnih taks.

Faza ustavnega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške

Na nobeni stopnji ustavnih postopkov ni sodnih taks.

Predhodne informacije, ki jih zagotovijo pravni zastopniki

Pravice in obveznosti strank

Odvetniki morajo v skladu s členom 2.2 Etičnega kodeksa latvijskih zapriseženih odvetnikov (Latvijas Zvērinātu advokātu Ētikas kodekss) stranki predložiti strokovno in jasno razumljivo mnenje o zadevi ter zagotoviti ustrezno pravno pomoč. Poleg tega člen 3.1 kodeksa določa, da odvetniki ne obravnavajo zadev v zvezi z vprašanji, za katera niso usposobljeni ali v zvezi s katerimi niso sposobni ustrezno opraviti svojih dolžnosti. Zato se mora odvetnik, preden prevzame zastopanje v zadevi, seznaniti z okoliščinami zadeve in predložiti mnenje. Z zakonom o odvetništvu so določene tudi dolžnosti zapriseženih odvetnikov, na primer, da morajo uporabiti vsa sredstva in metode, ki jih je po zakonu mogoče uporabiti pri obrambi ter zastopanju pravic in pravnih interesov osebe, ki je zaprosila za pravno pomoč.

Pravna podlaga za stroške postopka

Kje najti informacije o pravni podlagi za stroške postopka v Latviji?

Informacije o pravni podlagi za stroške postopka lahko najdete v zakonodaji in predpisih, ki jih je izdal kabinet ministrov, in sicer na spletu in v informativnih brošurah na sodiščih.

V katerih jezikih so na voljo informacije o pravni podlagi za stroške postopka v Latviji?

Informacije o pravni podlagi za stroške postopka, ki jih je treba plačati ob vložitvi vloge (brez navedbe točnih zneskov), so na voljo v vseh jezikih EU na spletišču Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (glej oddelek „Predložitev zadeve sodišču“).

Kje najti informacije o mediaciji?

Informacije o mediaciji so na voljo na spletišču Mediācija.lv.

Kje najti dodatne informacije o stroških?

Spletišče z informacijami o stroških

Informacije o stroških so na voljo na portalu latvijskih sodišč.

Na uradnem spletišču ministrstva za pravosodje so na voljo informacije o sodiščih, sodnih postopkih, sodbah upravnih in drugih sodišč ter razne druge informacije.

Kje najti informacije o povprečnem trajanju različnih postopkov?

Informacije o trajanju postopkov je mogoče najti v statističnih poročilih o delu sodišč, ki so na voljo na spletišču sodnega informacijskega sistema (Tiesu informācijas sistēma).

Kje najti informacije o povprečnih skupnih stroških posameznih postopkov?

O povprečnih skupnih stroških posameznih postopkov ni na voljo nobenih podatkov.

Davek na dodano vrednost

Kako se zagotavljajo te informacije?

Državne in sodne takse so oproščene DDV.

Katere so veljavne stopnje?

Državne in sodne takse so oproščene DDV.

Pravna pomoč

Dohodkovni prag na področju civilnega pravosodja

V skladu z zakonom o državni pravni pomoči (Valsts nodrošinātās juridiskās palidzības likums) država dodeli pravno pomoč osebam, ki:

• so v skladu z zakonsko določenimi postopki pridobile status revne osebe ali status osebe v težkih materialnih razmerah;
• se nenadoma znajdejo v položaju in materialnih okoliščinah, ki jim onemogočajo varstvo pravic (na primer zaradi višje sile ali drugih okoliščin, na katere ne morejo vplivati);
• so popolnoma odvisne od državnih organov ali organov lokalnih skupnosti.

Če si posamezniki zaradi svojega posebnega položaja, materialnih okoliščin ali višine dohodka ne morejo sami zagotoviti pravnega zastopanja, se državna pravna pomoč zagotovi tudi osebam, ki:

• so upravičene do pravne pomoči Republike Latvije na podlagi mednarodnih obveznosti Latvije;
• imajo stalno ali običajno prebivališče v državi članici Evropske unije, če gre za čezmejne spore.

Državna pravna pomoč se dodeli tudi v upravnih zadevah (pravna sredstva zoper odločbe o azilu, odločbe v zvezi z izpodbijanimi odredbami o vrnitvi in odločbe o preizkusu odredb o obveznem izgonu).

Vloge za pravno pomoč obravnava uprava za pravno pomoč (Juridiskās palīdzības administrācija), ki odloča o dodelitvi ali zavrnitvi pravne pomoči in o teh odločitvah obvešča vložnike.

Dohodkovni prag na področju kazenskega pravosodja za obdolžence

V skladu s členi 17 do 19 zakona o državni pravni pomoči lahko osebe, ki so upravičene do zagovornika v kazenskem postopku, zaprosijo za pravno pomoč, preden sodba sodišča postane pravnomočna. V kazenskem postopku državna pravna pomoč zagotavlja svetovanje, pomoč pri pripravi procesnih dokumentov ter zastopanje v predhodnem postopku in pred sodiščem. V primerih, določenih v zakonu o kazenskem postopku, država imenuje odvetnika, ki zastopa obdolženca.

V skladu s členom 20 zakona o kazenskem postopku ima vsakdo, ki je osumljen ali obtožen storitve kaznivega dejanja, pravico do obrambe, to je pravico biti seznanjen, katerega kaznivega dejanja je osumljen ali obtožen, in pravico izbrati način zagovora. Take osebe lahko izvajajo to pravico tako, da se same zastopajo ali imenujejo osebo po lastni izbiri, ki jih bo zastopala. Ta oseba je lahko zapriseženi odvetnik. Zakon določa primere, ko je zastopanje po zapriseženem odvetniku obvezno. Če obdolženec nima zadostnih sredstev za plačilo storitev zapriseženega odvetnika in ne doseže dogovora z odvetnikom, ki bi ga bil pripravljen zastopati, država zagotovi zastopanje in odredi plačilo stroškov obrambe iz državnih sredstev ter določi, ali in kolikšen del tega zneska mora plačati obdolženec.

V skladu s členom 80 zakona o kazenskem postopku lahko obdolženec sklene dogovor z odvetnikom ali pa to stori kdo drug v njegovem imenu. Tožilec, ki vodi postopek (procesa virzītājs), z obdolžencem ne more skleniti takega dogovora ali zagotoviti določenega odvetnika, mora pa obdolžencu nuditi potrebne informacije in mu dati možnost, da stopi v stik z odvetnikom. Če obdolženec ni sklenil dogovora v zadevi, v kateri je zastopanje po odvetniku obvezno, ali če obdolženec želi biti zastopan, tožilec, ki vodi postopek, prosi višjega zapriseženega odvetnika, da priskrbi zagovornika. V treh delovnih dneh po prejemu prošnje mora višji zapriseženi odvetnik tožilcu, ki vodi postopek, sporočiti ime zagovornika.

Člen 81 zakona o kazenskem postopku, ki ureja posebne procesne korake, določa, da mora tožilec, ki vodi postopek, če dogovor o obrambi ni sklenjen ali če se izbrani zagovornik ne more udeležiti faze postopka, izbrati odvetnika, ki bo zastopal obdolženca v posameznih fazah postopka (v vseh preiskavah v zvezi z obdolžencem), s seznama dežurnih odvetnikov, ki ga pripravi višji odvetnik za območje pristojnosti sodišča.

Člen 84(2) zakona o kazenskem postopku pa določa, da znesek in postopek plačila nagrad in stroškov za storitve odvetnika, ki zagotavlja državno pravno pomoč in s katerim stranka ni sklenila dogovora, določi kabinet ministrov (glej Uredbo kabineta ministrov št. 1493 z dne 22. decembra 2009 o pravilih glede obsega državne pravne pomoči, zneska plačila, stroškov, povezanih s tem, in postopka plačila).

Dohodkovni prag na področju kazenskega pravosodja za žrtve

V kazenskem postopku se državna pravna pomoč (to je odvetnik za zastopanje) žrtvam dodeli v skladu s postopkom, določenim v zakonu o kazenskem postopku, in sicer v primerih, navedenih v tem zakonu.

Poleg tega lahko v skladu s členom 104(5) zakona o kazenskem postopku tožilec, ki vodi postopek, odloči, da imenuje odvetnika za zastopanje mladoletnika v naslednjih primerih:

• če je varstvo pravic in interesov mladoletnika ovirano ali ni zajamčeno drugače;
• na utemeljeno zahtevo predstavnika družine mladoletnika (mame, očeta ali skrbnika, starega starša, odraslega brata ali sestre), s katerim mladoletnik živi in ki skrbi zanj, ali predstavnika institucije za varstvo otrokovih pravic ali predstavnika katere koli nevladne organizacije, ki varuje otrokove pravice.

V izjemnih okoliščinah, če v kazenskem postopku ni mogoče drugače zagotoviti varstva pravic in interesov žrtve, ki je revna ali v težkih materialnih razmerah, lahko tožilec, ki vodi postopek, odloči, da imenuje odvetnika za zastopanje te osebe. V takih primerih znesek in postopek plačila za storitve odvetnika določi kabinet ministrov (glej Uredbo kabineta ministrov št. 1493 z dne 22. decembra 2009 o pravilih glede obsega državne pravne pomoči, zneska plačila, stroškov, povezanih s tem, in postopka plačila).

Država nato dodeli pravno pomoč osebi, ki je priznana kot žrtev (pomoč pri pripravi procesnih dokumentov ter zastopanje v predhodnem postopku in pred sodiščem).

Drugi pogoji v zvezi z dodelitvijo pravne pomoči žrtvam

Glej zgoraj navedene informacije o dohodkovnem pragu za žrtve na področju kazenskega pravosodja.

Drugi pogoji v zvezi z dodelitvijo pravne pomoči obdolžencem

Glej zgoraj navedene informacije o dohodkovnem pragu za obdolžence na področju kazenskega pravosodja.

Brezplačni sodni postopki

Naslednje osebe so oproščene plačila sodnih stroškov državi:

• tožniki pri zahtevkih delavcev za izterjavo plačil za delo in drugih zahtevkih, ki izvirajo iz zakonitega delovnega razmerja ali so z njim povezani;
• tožniki pri zahtevkih, ki izhajajo iz pogodb za opravljanje dela, če je tožnik oseba, ki prestaja zaporno kazen;
• tožniki pri zahtevkih zaradi telesnih poškodb, ki imajo za posledico pohabljenje ali drugo okvaro zdravja ali smrt;
• tožniki pri zahtevkih za izterjavo preživnine za otroka ali starša in pri zahtevkih za ugotavljanje očetovstva, če je zahtevek vložen skupaj z zahtevkom za izterjavo preživnine za otroka;
• vložniki v zadevah v zvezi s priznavanjem ali priznavanjem in izvrševanjem tujih sodnih odločb o izterjavi preživnine za otroka ali starša;
• tožniki pri zahtevkih za odškodnino za materialno in nematerialno škodo, nastalo zaradi kaznivih dejanj;
• tožilci, državni organi ali organi lokalnih skupnosti in osebe, ki so upravičene, da pred sodiščem zastopajo pravice in zakonite interese drugih oseb;
• vložniki v zadevah v zvezi z odločbo o odvzemu poslovne sposobnosti ali o imenovanju skrbnika;
• vložniki v zadevah v zvezi z imenovanjem skrbnika za osebo zaradi njenega nemoralnega ali razsipnega načina življenja ali prekomerne uporabe alkohola ali drog;
• toženci v zadevah v zvezi z znižanjem preživnine za otroka ali starša, ki jo je določilo sodišče, in znižanjem preživnine, ki jo je sodišče določilo na podlagi zahtevka zaradi telesnih poškodb, ki imajo za posledico pohabljenje ali drugo poslabšanje zdravja ali smrt;
• vložniki, kadar je bil otrok nezakonito premeščen preko meje ali pridržan;
• upravitelji pri zahtevkih, ki so vloženi v korist fizičnih ali pravnih oseb, ki so plačilno nesposobne, in upravitelji, ki vložijo zahtevke za razglasitev plačilne nesposobnosti pravnih oseb v primerih iz odstavka 3 člena 51 zakona o plačilni nesposobnosti (Maksātnespējas likums);
• upniki na podlagi sodbe v izvršilnih zadevah v zvezi z izterjavo plačil v korist proračuna;
• upniki na podlagi sodbe v izvršilnih zadevah, kadar se izterjava izvede na podlagi enega samega izvršilnega naslova, ki dovoljuje izterjavo terjatve v zaprošeni državi članici;
• davčni organi v zvezi z zahtevami za razglasitev plačilne nesposobnosti pravne osebe;
• Urad za državljanstvo in migracije (Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde) v primerih odvzema državljanstva Latvije;
• Državna agencija za socialno zavarovanje (Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra) v zadevah v zvezi z izterjavo finančnih virov za državni proračun glede storitev socialnega zavarovanja, preplačil državnih socialnih prejemkov in storitev socialnega zavarovanja ali plačil državnih socialnih prejemkov v zvezi s prometnimi nesrečami.

Stranke so lahko oproščene plačila sodnih stroškov državi tudi v drugih primerih, določenih z zakonom. Sodišče ali sodnik lahko ob upoštevanju premoženjskega stanja fizične osebe stranko delno ali v celoti oprosti plačila sodnih stroškov v korist proračuna, odloži plačilo zahtevanih sodnih stroškov v korist proračuna ali odredi plačilo po obrokih.

Kdaj mora stranka, ki v postopku ni uspela, plačati stroške stranke, ki je uspela?

Stranka, v korist katere je bila izdana sodba, lahko od druge stranke izterja vse sodne stroške, ki jih je plačala. Če je bilo zahtevku delno ugodeno, se stroški izterjajo sorazmerno z obsegom, v katerem je bilo zahtevku ugodeno. Tožencu se stroški povrnejo sorazmerno z zavrnjenim delom zahtevka. Državne takse za vlogo za obnovo postopka in ponovno odločanje o zadevi, kadar je bila izdana zamudna sodba, se ne povrnejo.

Če se tožnikovemu zahtevku ugodi v celoti ali delno, mora toženec tožniku povrniti stroške, nastale v zvezi z vložitvijo tožbe, kot so stroški odvetnika, stroški, povezani z udeležbo na sodišču, ali stroški, povezani s pridobivanjem dokazov, in sicer v obsegu, ki je določen z zakonom. Če se zahtevek zavrne, sodišče tožniku odredi povrnitev stroškov, ki jih je imel toženec.

Nagrade izvedencem

Stroške izvedencev mora plačati stranka, ki je zahtevala izvedenca, in sicer preden se o zadevi odloči. Stranki, ki je oproščena plačila sodnih stroškov, teh stroškov ni treba plačati. V takem primeru nagrade izvedencem plača sodna uprava (z izjemo državnih izvedencev za forenzične preiskave).

Nagrade prevajalcem in tolmačem

Če stranka v postopku ne obvlada jezika postopka (z izjemo zastopanja pravnih oseb), ji mora sodišče zagotoviti, da se lahko seznani z dokumenti v spisu in sodeluje v postopku s pomočjo tolmača.

Sorodni dokumenti

Poročilo Latvije o študiji transparentnosti stroškov  (742 Kb)