Property consequences of registered partnerships

National rules relating to the division of the property of civil partnerships for couples that have an international element to their relationship, in cases of dissolution of the partnership or death

European Union citizens increasingly move across national borders to study, work or start a family in another EU country. This leads to an increased number of international couples, whether in a marriage or a registered partnership.

International couples are couples whose members have different nationalities, live in an EU country other than their own or own property in different countries. International couples, whether in a marriage or in a registered partnership, need to manage their property and, in particular, share it in case of divorce/separation or the death of one of the members.

EU rules help international couples in these situations. These rules apply in 18 EU countries: Sweden, Belgium, Greece, Croatia, Slovenia, Spain, France, Portugal, Italy, Malta, Luxembourg, Germany, the Czech Republic, the Netherlands, Austria, Bulgaria, Finland and Cyprus.

These rules determine which EU country’s courts should deal with matters concerning the property of an international couple and which law should apply to resolve these matters. The rules also simplify how judgments or notarial documents originating in one EU country should be recognised and enforced in another EU country.

Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.

Should you need additional information, please contact the authorities or a legal professional of the EU country concerned.

You can also consult the website http://www.coupleseurope.eu/en/home of the Council of Notariats of the European Union.

Last update: 28/11/2019

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.

Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti - Češka

1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami.

Češki pravni sistem pozna samo eno oblike registrirane partnerske skupnosti, in sicer je to trajna življenjska skupnost dveh oseb istega spola, ki je nastala na način, opredeljen z zakonom.

2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?

Premoženjska razmerja registriranih partnerjev niso urejena s posebnim zakonom. Registrirana partnerska skupnost ne povzroči nastanka skupnega premoženja.

3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Premoženjska razmerja registriranih partnerjev niso urejena s posebnim zakonom. Njihova razmerja so urejena s splošnimi pravili, ki veljajo za lastništvo, solastništvo in obveznosti, ne glede na to, da živijo v registriranem partnerstvu.

4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?

Ne, z izjemo dejstva, da registrirana partnerska skupnost ne povzroči nastanka skupnega premoženja.

5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Prenehanje registrirane partnerske skupnosti ne vpliva na premoženjska razmerja nekdanjih registriranih partnerjev.

6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

V primeru smrti partnerja je preživeli registrirani partner zakoniti dedič prvega in drugega dednega reda. V drugih ozirih smrt enega od registriranih partnerjev ne vpliva na premoženjska razmerja drugega partnerja.

7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Premoženjska razmerja registriranih partnerjev niso urejena s posebnim zakonom. V sporih v zvezi s premoženjem in dolgovi odloča pristojno sodišče.

8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?

Premoženjska razmerja registriranih partnerjev niso urejena s posebnim zakonom. Njihova razmerja so urejena s splošnimi pravili, ki veljajo za lastništvo, solastništvo in obveznosti, ne glede na to, da živijo v registriranem partnerstvu.

9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Premoženjska razmerja registriranih partnerjev niso urejena s posebnim zakonom. Če imata nekdanja registrirana partnerja skupno lastništvo nad premoženjem ali če imata skupne obveznosti, se uporabljajo splošna pravila o skupnem lastništvu in obveznostih.

10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Pravni akti, s katerimi nastane ali se prenese stvarna pravica na nepremičnini, ali postopki, s katerimi se taka pravica spremeni ali razveljavi, morajo biti v pisni obliki. Pri prenosu lastninske pravice na nepremičnini, ki je vpisana v javni register, začne sprememba lastništva veljati z vpisom v navedeni register.

Zadnja posodobitev: 14/12/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti - Nemčija

1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami.

Od 1. oktobra 2017, ko je začel veljati zakon, ki je uvedel pravico sklenitve zakonske zveze za osebe istega spola (Gesetz zur Einführung des Rechts auf Eheschließung für Personen gleichen Geschlechts), v Nemčiji ni več mogoče skleniti registriranih partnerskih skupnosti. Istospolni pari lahko od takrat sklenejo zakonsko zvezo in se tako obravnavajo enako kot različnospolni pari. Obstoječe partnerske skupnosti se lahko preoblikujejo v zakonsko zvezo, vendar to ni obvezno. Lahko se nadaljujejo v dosedanji obliki.

2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?

V skladu z zakonom o registrirani partnerski skupnosti (Gesetz über die Eingetragene Lebenspartnerschaft, LPartG) sta lahko med avgustom 2001 in septembrom 2017 v Zvezni republiki Nemčiji dve osebi istega spola sklenili registrirano partnersko skupnost. Pravne posledice partnerske skupnosti so bile oziroma so še naprej v veliki meri podobne pravnim posledicam zakonske zveze.

3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Za partnerja velja premoženjski režim ločenega premoženja z izravnavo prirasta premoženja (Zugewinngemeinschaft), razen če se s pogodbo o partnerski skupnosti ne dogovorita drugače. V zvezi s tem se smiselno uporabljajo pravila, ki urejajo premoženjska razmerja med zakoncema (člen 6 LPartG). Poleg tega se lahko s pogodbo o partnerski skupnosti uredi režim ločenega premoženja partnerjev (Gütertrennung) ali režim skupnega premoženja partnerjev (Gütergemeinschaft) (člen 7 LPartG).

4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?

Smiselno se uporabljajo informacije o premoženjskih razmerjih med zakoncema.

5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Če živita partnerja ločeno, lahko en partner od drugega zahteva preživnino, ki je odvisna od življenjskih razmer partnerjev ter njunih prihodkov in premoženjskega stanja. V zvezi s tem se smiselno uporabljajo pravila o preživnini v primeru ločitve (člen 12 LPartG). Kar zadeva preživnino po prenehanju partnerske skupnosti, se smiselno uporabljajo pravila o preživnini po prenehanju zakonske zveze in prilagoditvi pokojninskih pravic (člena 16 in 20 LPartG).

6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Zakonita dedna pravica registriranih partnerjev je izenačena s pravico zakoncev (člen 10 LPartG).

7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Družinsko sodišče je stvarno pristojno za odločanje v postopkih, ki se nanašajo na premoženjska razmerja med partnerjema. Ti postopki spadajo med zadeve partnerske skupnosti in uporabljajo se pravila o postopkih za razvezo.

8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?

Oseba v registrirani partnerski skupnosti zaradi sklicevanja na premoženjska razmerja med zakoncema praviloma odgovarja samo za svoje dolgove in samo z lastnim premoženjem. Izvzeti so posli za ustrezno kritje vsakodnevnih življenjskih potreb družine (člen 8(2) LPartG v povezavi s členom 1357 civilnega zakonika (BGB)). Zaradi sklicevanja na premoženjska razmerja med zakoncema se smiselno uporabljajo navedbe glede morebitnih omejitev razpolaganja.

9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Skupno stanovanje in gospodinjski predmeti se lahko razdelijo med tem, ko partnerja živita ločeno (člena 13 in 14 LPartG), oziroma po prenehanju partnerske skupnosti (člen 17 LPartG v povezavi s členoma 1568a in b BGB).

10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Če partnerja izbereta režim skupnega premoženja, morata pogodbo o partnerski skupnosti overiti pri notarju in predložiti zemljiškoknjižnemu uradu ter zahtevati popravek v zemljiški knjigi. V vseh drugih primerih, tj. če partnerja ne izbereta režima skupnega premoženja, popravek v zemljiški knjigi ni potreben.

Zadnja posodobitev: 13/11/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti - Malta

1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami.

Oblika „registrirane partnerske skupnosti“, določena v malteški zakonodaji, je „zunajzakonska skupnost“ v skladu z zakonom o zunajzakonskih skupnostih – poglavje 530 malteške zakonodaje. Registracija partnerstva kot zunajzakonske skupnosti je dovoljena osebama istega ali nasprotnega spola. Ko je zunajzakonska skupnost registrirana, ima enake pravne učinke in posledice kot civilna zakonska zveza. Partnerji v zunajzakonski skupnosti, sklenjeni pred začetkom veljavnosti zakona iz leta 2017 o zakonu o zakonski zvezi in drugih zakonih (sprememba), lahko v petih letih od 1. septembra 2017 svojo zunajzakonsko skupnost spremenijo v zakonsko zvezo. Če je zunajzakonska skupnost spremenjena v zakonsko zvezo, se s tem zunajzakonska skupnost konča, za nastalo zakonsko zvezo pa se šteje, da obstaja od datuma vzpostavitve zunajzakonske skupnosti.

2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?

Ker imata zunajzakonska skupnost in civilna zakonska zveza enake pravne učinke, so enaki tudi premoženjski režimi. Na Malti lahko stranke, ki želijo vstopiti v zunajzakonsko skupnost na podlagi malteške zakonodaje, svobodno izberejo režim, s katerim bodo urejale svoja premoženjska razmerja. Na Malti je sicer glavni premoženjski režim med zakoncema režim skupnega premoženja.

Ta režim se po zakonu samodejno uporablja v vsaki skupnosti, razen če se stranki, ki sta že sklenili zunajzakonsko skupnost ali jo bosta kmalu sklenili, odločita, da bosta svoja premoženjska razmerja urejali z drugim režimom, ki ni v nasprotju z duhom malteške zakonodaje. Ta drugi režim je treba določiti z javno listino.

Drugi vrsti premoženjskih režimov med zakoncema, ki obstajata na Malti in se uporabljata tudi za zunajzakonske skupnosti, sta režim ločenega premoženja in režim skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem.

Režim skupnega premoženja, ki je zakoniti premoženjski režim med zakoncema na Malti, določa, da je vse, kar stranki pridobita po sklenitvi partnerske skupnosti, del skupnega premoženja in torej obema pripada v enakih deležih. V malteški zakonodaji je izrecno določeno, kaj je del skupnega premoženja, pri čemer so iz njega izključeni donacije, dediščine in osebno premoženje vsake stranke.

Režim ločenega premoženja je premoženjski režim med zakoncema, ki ga lahko stranki izbereta namesto režima skupnega premoženja, določa pa, da ima vsaka stranka pravico do absolutnega nadzora nad premoženjem, pridobljenim pred sklenitvijo zunajzakonske skupnosti in po njej, ter njegovega upravljanja brez soglasja druge stranke.

Režim skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem je še en premoženjski režim med zakoncema, ki ga lahko stranki izbereta namesto režima skupnega premoženja, določa pa, da ima vsaka stranka v partnerski skupnosti pravico do pridobitve, ohranjanja in upravljanja premoženja, kupljenega v njenem imenu, kot izključna lastnica navedenega premoženja. Vendar v tem režimu strankama ni preprečeno, da premoženje pridobita skupaj, pri čemer ga morata nato upravljati skupaj.

3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

V režimu skupnega premoženja velja splošno pravilo, da morata obe stranki skupaj urejati in upravljati svoje skupno premoženje. Vendar pa v zvezi s tem konkretnim režimom malteška zakonodaja razlikuje med rednim upravljanjem, to je tistimi dejanji, ki jih lahko eden od partnerjev v partnerski skupnosti opravlja sam, in izrednim upravljanjem, to je tistimi dejanji, ki jih stranki opravljata skupaj. V malteški zakonodaji so navedena samo dejanja izrednega upravljanja, tako da se dejanja, ki v zakonodaji niso izrecno navedena, štejejo za dejanja rednega upravljanja. Formalna zahteva, ki jo je treba vedno upoštevati za dobro delovanje režima skupnega premoženja, je torej soglasje obeh partnerjev v partnerski skupnosti. Če stranki nista dali soglasja za prenos ali ustanovitev stvarne ali osebne pravice na premičnem in nepremičnem premoženju, se lahko dejanje razveljavi na zahtevo stranke, ki ni dala soglasja.

V režimu ločenega premoženja velja splošno pravilo, da ima vsaka stranka v partnerski skupnosti pravico urejati in upravljati svoje premoženje brez soglasja druge stranke.

V režimu skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem velja splošno pravilo, da lahko stranka v partnerski skupnosti, ki se odloči, da bo sama pridobila premoženje, to stori, ne da bi morala najprej pridobiti soglasje druge stranke, poleg tega ima pravico, da navedeno pridobljeno premoženje ureja in upravlja sama. Če pa obe stranki v partnerski skupnosti opravita skupni nakup, sta obe dali soglasje in imata torej obe pravico, da navedeni nakup urejata in upravljata skupaj.

4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?

Na podlagi režima skupnega premoženja morata partnerja delovati skupaj. Ne moreta torej svobodno sama urejati in upravljati premoženja, razen pri dejanjih rednega upravljanja, za katera ni potrebno soglasje obeh strank.

Po drugi strani lahko na podlagi režima ločenega premoženja vsak partner s svojim premoženjem svobodno dela to, kar se mu zdi ustrezno, brez vmešavanja druge stranke.

Na podlagi režima skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem lahko tista od strank pogodbe, ki opravi nakup brez soglasja druge stranke, prosto ureja premoženje brez omejitev. Če pa stranki premoženje pridobita skupaj, lahko v zvezi z nakupom ukrepata le skupaj.

5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Zakon jasno določa, da začne režim skupnega premoženja veljati z datumom sklenitve zakonske zveze, konča pa se s smrtjo enega od zakoncev ali prenehanjem zakonske zveze. Zakon določa tudi, da se lahko v primeru prenehanja življenjske skupnosti zahteva pravna razdelitev premoženja.

Zakon določa, da se režim skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem med drugim konča s prenehanjem zakonske zveze in prenehanjem življenjske skupnosti zakoncev.

Vendar pa v okviru režima ločenega premoženja zakonca, ki sta se razvezala, prenehala svojo življenjsko skupnost ali katerih zakonska zveza je bila razveljavljena, še naprej urejata in upravljata premoženje, ki sta ga pridobila v svojem imenu.

To velja tudi v primeru registriranih partnerskih skupnosti.

Razveza zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze na premoženje zakoncev torej učinkuje tako, da se vse, kar je bilo pridobljeno med zakonsko zvezo, razdeli med stranki bodisi sporazumno bodisi s sodno odločbo pristojnega sodišča.

6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Ob smrti ene od strank se malteška zakonodaja o dedovanju uporablja le, če ima Malta pristojnost, glavni dejavnik, ki ga je treba upoštevati, pa je, ali je pokojnik napravil oporoko ali ne.

7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Pristojni organ za odločanje o zadevah v zvezi s premoženjskimi režimi med zakoncema je civilno sodišče (oddelek za družinske zadeve).

8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?

Ko začne za partnersko skupnost veljati premoženjski režim med zakoncema, se s tem vzpostavi pravno razmerje med partnerjema in tretjimi osebami, kadar je to ustrezno. Tretje osebe imajo pravico uveljavljati svoje zakonite pravice zoper oba partnerja skupaj ali vsakega posebej, odvisno od tega, s kom so sklenile pogodbo ali kdo ima do njih dolg.

9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Postopek za razdelitev premoženja se običajno izvede, ko stranki začneta postopek za prenehanje življenjske skupnosti ali razvezo zakonske zveze. Preden se stranki obrneta na pristojno sodišče, morata začeti postopek mediacije, v katerem mediator poskuša stranki spraviti.

Če je mediacija uspešna, se lahko parterja ločita sporazumno. V takem primeru se dogovorita o svojih vzajemnih pravicah, pravicah glede otrok in razdelitvi skupnega premoženja z javno listino, ki jo pregleda pristojno sodišče, da zagotovi ohranjanje ravnovesja med pravicami strank. Ko pristojno sodišče to pogodbo odobri, se pogodba overi in registrira, da bi bila veljavna za vse pravne namene, vključno v zvezi s tretjimi osebami.

Če mediacija ni uspešna in stranki ne dosežeta sporazumnega dogovora, morata pri pristojnem sodišču začeti ustrezni postopek, v katerem predlagata prenehanje premoženjskega režima med zakoncema, da bi se lahko navedeno premoženje razdelilo med njiju. Ko odločba pristojnega sodišča postane pravnomočna, se registrira, da bi bila veljavna za vse pravne namene, vključno v zvezi s tretjimi osebami.

10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Za vpis nepremičnine na Malti v register mora notar, ki je sestavil pogodbo, za ta namen javnemu registru predložiti obvestilo o notarski overitvi. Takoj po predložitvi obvestila o notarski overitvi se nepremičnina vpiše v register, pogodba pa je pravno zavezujoča za vse stranke pogodbe in tudi v zvezi s tretjimi osebami.

Zadnja posodobitev: 04/11/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti - Avstrija

1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami.

Poleg instituta zakonske zveze obstaja v Avstriji tudi institut registrirane partnerske skupnosti v skladu z zakonom o registrirani partnerski skupnosti (Eingetragene Partnerschaft-Gesetz, EPG).

Ustavno sodišče je v sodbi z dne 4. decembra 2017 odpravilo različne ureditve za različnospolne in istospolne pare. Tako lahko v Avstriji tudi istospolni pari od 1. januarja 2019 sklenejo zakonsko zvezo. Poleg tega imajo tudi različnospolni pari od navedenega datuma možnost, da sklenejo registrirano partnersko skupnost, ki je bila do takrat namenjena samo istospolnim parom.

Pravila, ki urejajo registrirana partnerstva, se le malo razlikujejo od pravil za sklenitev zakonske zveze, na primer glede najnižje starosti (18 let, po 16. letu starosti se ne zahteva potrdilo o sposobnosti za sklenitev zakonske zveze) in kar zadeva prenehanje (mogoče po tem, ko partnerja živita ločeno tri leta; pri zakonski zvezi je v izjemnih primerih predvideno šestletno obdobje).

2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?

Zakonska ureditev premoženjskih razmerij je kot v zakonski zvezi tudi v registrirani partnerski skupnosti načelo ločitve premoženja (Gütertrennung) (člen 1217(2) v povezavi s členom 1233 avstrijskega civilnega zakonika (Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch, ABGB)). Vsak registrirani partner obdrži premoženje, ki ga je prinesel v partnersko skupnost, in je edini lastnik premoženja, ki ga pridobi med trajanjem partnerske skupnosti. Vsak registrirani partner je tudi edini upnik svojih dolžnikov in edini dolžnik svojih upnikov.

3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Partnerji v registrirani partnerski skupnosti lahko uredijo premoženjska razmerja s pogodbami o partnerski skupnosti pod istimi pogoji kot zakonci. S pogodbo lahko izberejo drugačno ureditev premoženjskih razmerij od zakonske. Take pogodbe morajo biti sestavljene v obliki notarske listine, da so veljavne (člen 1 zakona o notarskih listinah (Notariataktsgesetz)).

4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?

Kar zadeva vsebino, veljajo ista pravila kot za zakonce.

5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Kar zadeva vsebino, veljajo ista pravila kot za zakonce (člen 24 in naslednji zakona o registrirani partnerski skupnosti).

6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Kar zadeva vsebino, veljajo ista pravila kot za zakonce (člen 24 in naslednji zakona o registrirani partnerski skupnosti).

7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Kar zadeva vsebino, veljajo ista pravila kot za zakonce.

8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?

Kar zadeva vsebino, veljajo ista pravila kot za zakonce.

9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Kar zadeva vsebino, veljajo ista pravila kot za zakonce.

10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Vlogo za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo je treba vložiti pri okrožnem sodišču, na območju katerega je nepremičnina, ki jo je treba vpisati.

Vlogo je treba vložiti v pisni obliki in vložnik jo mora podpisati. Podpisa načeloma ni treba overiti, razen če je v vlogo vključena izjava o vpisu (Aufsandungserklärung).

Vlogi mora biti priložena javna ali zasebna listina z overjenimi podpisi strank, ki vsebuje pravno podlago za pridobitev nepremičnine (npr. prodajna pogodba). Zasebne listine morajo poleg natančnih podatkov o nepremičnini vsebovati tudi izjavo o vpisu.

Izjava o vpisu je izrecna izjava o soglasju za vpis (v zemljiško knjigo) s strani osebe, katere pravica naj bi se omejila, obremenila, prenehala ali prenesla na drugo osebo (v primeru prodajne pogodbe je to prodajalec). Izjavo o vpisu mora overiti sodišče ali notar in podpisati pogodbena stranka. Izjava se lahko predloži tudi kot del vloge za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. V tem primeru mora podpise na vlogi overiti sodišče ali notar.

Vlogi je treba priložiti tudi potrdilo o izpolnitvi davčnih obveznosti (steuerrechtliche Unbedenklichkeitsbescheinigung) v skladu s členom 160 zveznega davčnega zakonika (Bundesabgabeordnung). Potrdilo pomeni potrditev davčnega organa, da ni ovir za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v smislu neplačanih davkov.

Vlogo, ki jo sestavi odvetnik ali notar, je treba vložiti elektronsko. Priloge je treba v tem primeru hraniti v elektronskem arhivu listin. Potrdilo davčnega organa o izpolnitvi davčnih obveznosti se lahko v tem primeru nadomesti z izjavo o samooceni, ki jo sestavi odvetnik ali notar.

Zadnja posodobitev: 05/11/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti - Portugalska

1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami.

Portugalski pravni sistem ne predvideva instituta registrirane partnerske skupnosti.

Vendar so v zakonu št. 7/2001 določeni nekateri ukrepi za zaščito izvenzakonskih skupnosti (uniões de facto). Ti ukrepi so določeni v členu 3 navedenega zakona in vključujejo pravico do uporabe družinskega doma in pravico do pokojnine, če eden od partnerjev v izvenzakonski skupnosti umre. Poleg tega člen 2020 portugalskega civilnega zakonika (Código Civil) določa, da se preživnina izplačuje iz premoženja pokojnega partnerja, če eden od partnerjev umre.

Posodobljene različice zgoraj navedene zakonodaje so v portugalščini na voljo na naslednjem spletnem mestu: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_main.php.

Opomba: Ta informativni pregled vsebuje splošne informacije. Ni izčrpen in nima zavezujočega učinka za kontaktno točko, Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah, sodišča ali druge uporabnike. Vedno je treba upoštevati najnovejšo različico veljavne zakonodaje. Te informacije niso nadomestilo za pravni nasvet pravnega strokovnjaka.

2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?

Za odgovor na to vprašanje glej odgovor na vprašanje 1.

3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Za odgovor na to vprašanje glej odgovor na vprašanje 1.

4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?

Za odgovor na to vprašanje glej odgovor na vprašanje 1.

5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Za odgovor na to vprašanje glej odgovor na vprašanje 1.

6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Za odgovor na to vprašanje glej odgovor na vprašanje 1.

7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Za odgovor na to vprašanje glej odgovor na vprašanje 1.

8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?

Za odgovor na to vprašanje glej odgovor na vprašanje 1.

9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Za odgovor na to vprašanje glej odgovor na vprašanje 1.

10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Za odgovor na to vprašanje glej odgovor na vprašanje 1.

Zadnja posodobitev: 05/11/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti - Slovenija

1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami.

Pravni sistem v Sloveniji ne pozna instituta registrirane partnerske skupnosti.

Družinski zakonik Republike Slovenije ureja zunajzakonsko skupnost, opredeljeno v njegovem 4. členu kot dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Taka skupnost ima v razmerju med njima enake pravne posledice po tem zakoniku, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo; na drugih pravnih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.

Če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prejšnjega odstavka, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali obveznosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.

2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?

/

3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

/

4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?

/

5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

/

6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

/

7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

/

8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?

/

9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

/

10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

/

Zadnja posodobitev: 15/11/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti - Finska

1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami.

Na Finskem obstaja samo ena vrsta registrirane partnerske skupnosti. Osebe v istospolnih zvezah so lahko sklenile registrirano partnersko skupnost do leta 2017.

Spremembe zakona o zakonski zvezi in zakona o registriranih partnerskih skupnostih so začele veljati v začetku marca 2017. Zato na Finskem ni več mogoče skleniti registrirane partnerske skupnosti, vendar se lahko osebe v istospolnih zvezah poročijo.

Pari v registriranih partnerskih skupnostih lahko, če to želijo, preoblikujejo svojo partnersko skupnost v zakonsko zvezo, če je bila partnerska skupnost registrirana na Finskem. Vendar tako preoblikovanje ni obvezno in pari lahko, če to želijo, ostanejo v registrirani partnerski skupnosti.

2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?

Določbe, ki veljajo za premoženjska razmerja med zakoncema, veljajo tudi za registrirane partnerske skupnosti.

3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Partnerji v registriranih partnerskih skupnostih lahko pred registracijo partnerske skupnosti ali v času trajanja registrirane partnerske skupnosti sklenejo dogovor o ureditvi premoženjskih razmerij. Preoblikovanje registrirane partnerske skupnosti v zakonsko zvezo ne vpliva na veljavnost dogovora o ureditvi premoženjskih razmerij, ki je bil sklenjen pred registracijo partnerske skupnosti ali v času trajanja registrirane partnerske skupnosti.

4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?

Določbe, ki veljajo za premoženjska razmerja med zakoncema, veljajo tudi za registrirane partnerske skupnosti.

5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Delitev premoženja, ki izhaja iz prenehanja registrirane partnerske skupnosti, se obravnava enako kot delitev premoženja, ki izhaja iz razveze.

Delitev premoženja se lahko izvrši med obdobjem za razmislek o prenehanju registrirane partnerske skupnosti, takoj ko je zadeva predložena okrožnemu sodišču. Delitev premoženja lahko zahteva kateri koli partner v registrirani partnerski skupnosti

6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Delitev premoženja v primeru smrti registriranega partnerja se izvrši na isti način kot v primeru smrti zakonca, preživeli partner pa ima enake pravice kot ovdoveli zakonec.

7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Na Finskem organi ne začnejo postopkov na lastno pobudo. Če partnerji ne dosežejo dogovora o delitvi, okrožno sodišče (Käräjäoikeus) na zahtevo imenuje izvršitelja, da razdeli premoženje.

8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?

Učinki premoženjskih razmerij v registrirani partnerski skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo so enaki kot učinki premoženjskih razmerij med zakoncema na taka pravna razmerja.

9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Delitve, ki se izvršijo po prenehanju registrirane partnerske skupnosti, imajo enako obliko kot delitve po prenehanju zakonske zveze.

10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Lastninska pravica na premoženju se vpiše po vložitvi zahteve za vpis lastninske pravice. Lastninska pravica se vpiše v javni register premoženjskih pravic in hipotek. Lastnik se navede na potrdilu o lastništvu.

Če se zaradi delitve premoženja lastninska pravica na premoženju spremeni, je treba Geodetski upravi Finske (Maanmittauslaitos) za namene vložitve zahteve za vpis lastninske pravice poslati izvirnik dogovora o delitvi premoženja, pojasnilo o razlogih za delitev (npr. obvestilo okrožnega sodišča, da pred njim poteka postopek za prenehanje partnerske skupnosti) in potrdilo o plačilu davka na promet z nepremičninami.

Rok za vpis lastninske pravice na premoženju, ki se razdeli zaradi prenehanja registrirane partnerske skupnosti, se začne, ko ta delitev začne učinkovati. Rok za vpis znaša šest mesecev.

Zadnja posodobitev: 06/11/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti - Švedska

1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami.

Ne, obstaja samo ena oblika registrirane partnerske skupnosti – za istospolne pare. Vendar je bila možnost registracije partnerskih skupnosti ukinjena leta 2009 po spremembah švedskega zakona o zakonski zvezi, s katerimi se je istospolnim parom omogočilo, da sklenejo zakonsko zvezo pod istimi pogoji kot različnospolni pari. Določbe zakona o zakonski zvezi se enako uporabljajo za istospolne in različnospolne pare. Partnerske skupnosti, ki so bile registrirane pred letom 2009, pa ostanejo veljavne, dokler jih partnerji ne razpustijo ali dokler se na zahtevo partnerjev ne preoblikujejo v zakonsko zvezo.

2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?

Za registrirane partnerske skupnosti veljajo ista pravila kot za poročene pare.

3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Za registrirane partnerske skupnosti veljajo ista pravila kot za poročene pare.

4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?

Za registrirane partnerske skupnosti veljajo ista pravila kot za poročene pare.

5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Za registrirane partnerske skupnosti veljajo ista pravila kot za poročene pare.

6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Za registrirane partnerske skupnosti veljajo ista pravila kot za poročene pare.

7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Za registrirane partnerske skupnosti veljajo ista pravila kot za poročene pare.

8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?

Za registrirane partnerske skupnosti veljajo ista pravila kot za poročene pare.

9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Za registrirane partnerske skupnosti veljajo ista pravila kot za poročene pare.

10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Za registrirane partnerske skupnosti veljajo ista pravila kot za poročene pare.

Zadnja posodobitev: 06/11/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.