Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti

Avstrija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami.

Poleg instituta zakonske zveze obstaja v Avstriji tudi institut registrirane partnerske skupnosti v skladu z zakonom o registrirani partnerski skupnosti (Eingetragene Partnerschaft-Gesetz, EPG).

Ustavno sodišče je v sodbi z dne 4. decembra 2017 odpravilo različne ureditve za različnospolne in istospolne pare. Tako lahko v Avstriji tudi istospolni pari od 1. januarja 2019 sklenejo zakonsko zvezo. Poleg tega imajo tudi različnospolni pari od navedenega datuma možnost, da sklenejo registrirano partnersko skupnost, ki je bila do takrat namenjena samo istospolnim parom.

Pravila, ki urejajo registrirana partnerstva, se le malo razlikujejo od pravil za sklenitev zakonske zveze, na primer glede najnižje starosti (18 let, po 16. letu starosti se ne zahteva potrdilo o sposobnosti za sklenitev zakonske zveze) in kar zadeva prenehanje (mogoče po tem, ko partnerja živita ločeno tri leta; pri zakonski zvezi je v izjemnih primerih predvideno šestletno obdobje).

2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?

Zakonska ureditev premoženjskih razmerij je kot v zakonski zvezi tudi v registrirani partnerski skupnosti načelo ločitve premoženja (Gütertrennung) (člen 1217(2) v povezavi s členom 1233 avstrijskega civilnega zakonika (Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch, ABGB)). Vsak registrirani partner obdrži premoženje, ki ga je prinesel v partnersko skupnost, in je edini lastnik premoženja, ki ga pridobi med trajanjem partnerske skupnosti. Vsak registrirani partner je tudi edini upnik svojih dolžnikov in edini dolžnik svojih upnikov.

3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Partnerji v registrirani partnerski skupnosti lahko uredijo premoženjska razmerja s pogodbami o partnerski skupnosti pod istimi pogoji kot zakonci. S pogodbo lahko izberejo drugačno ureditev premoženjskih razmerij od zakonske. Take pogodbe morajo biti sestavljene v obliki notarske listine, da so veljavne (člen 1 zakona o notarskih listinah (Notariataktsgesetz)).

4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?

Kar zadeva vsebino, veljajo ista pravila kot za zakonce.

5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Kar zadeva vsebino, veljajo ista pravila kot za zakonce (člen 24 in naslednji zakona o registrirani partnerski skupnosti).

6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Kar zadeva vsebino, veljajo ista pravila kot za zakonce (člen 24 in naslednji zakona o registrirani partnerski skupnosti).

7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Kar zadeva vsebino, veljajo ista pravila kot za zakonce.

8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?

Kar zadeva vsebino, veljajo ista pravila kot za zakonce.

9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Kar zadeva vsebino, veljajo ista pravila kot za zakonce.

10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Vlogo za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo je treba vložiti pri okrožnem sodišču, na območju katerega je nepremičnina, ki jo je treba vpisati.

Vlogo je treba vložiti v pisni obliki in vložnik jo mora podpisati. Podpisa načeloma ni treba overiti, razen če je v vlogo vključena izjava o vpisu (Aufsandungserklärung).

Vlogi mora biti priložena javna ali zasebna listina z overjenimi podpisi strank, ki vsebuje pravno podlago za pridobitev nepremičnine (npr. prodajna pogodba). Zasebne listine morajo poleg natančnih podatkov o nepremičnini vsebovati tudi izjavo o vpisu.

Izjava o vpisu je izrecna izjava o soglasju za vpis (v zemljiško knjigo) s strani osebe, katere pravica naj bi se omejila, obremenila, prenehala ali prenesla na drugo osebo (v primeru prodajne pogodbe je to prodajalec). Izjavo o vpisu mora overiti sodišče ali notar in podpisati pogodbena stranka. Izjava se lahko predloži tudi kot del vloge za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. V tem primeru mora podpise na vlogi overiti sodišče ali notar.

Vlogi je treba priložiti tudi potrdilo o izpolnitvi davčnih obveznosti (steuerrechtliche Unbedenklichkeitsbescheinigung) v skladu s členom 160 zveznega davčnega zakonika (Bundesabgabeordnung). Potrdilo pomeni potrditev davčnega organa, da ni ovir za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v smislu neplačanih davkov.

Vlogo, ki jo sestavi odvetnik ali notar, je treba vložiti elektronsko. Priloge je treba v tem primeru hraniti v elektronskem arhivu listin. Potrdilo davčnega organa o izpolnitvi davčnih obveznosti se lahko v tem primeru nadomesti z izjavo o samooceni, ki jo sestavi odvetnik ali notar.

Zadnja posodobitev: 05/06/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.