Premoženjska razmerja med zakoncema

Malta
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema? Kaj je v njej predvideno?

Na Malti lahko stranke, ki želijo skleniti zakonsko zvezo na podlagi malteške zakonodaje, svobodno izberejo režim, s katerim bodo urejale svoja premoženjska razmerja. Na Malti je sicer glavni premoženjski režim med zakoncema režim skupnega premoženja. Ta režim se po zakonu uporablja v vsaki zakonski zvezi, razen če se stranki, ki sta že sklenili zakonsko zvezo ali jo bosta kmalu sklenili, odločita, da bosta svoja premoženjska razmerja urejali z drugim režimom, ki ni v nasprotju z duhom malteške zakonodaje, kar opredelita z javno listino. Drugi vrsti premoženjskih režimov med zakoncema, ki obstajata na Malti poleg režima skupnega premoženja, sta režim ločenega premoženja in režim skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem.

Režim skupnega premoženja, ki je zakoniti premoženjski režim med zakoncema na Malti, določa, da je vse, kar stranki pridobita po sklenitvi zakonske zveze, del tega skupnega premoženja in torej obema strankama pripada v enakih deležih. V malteški zakonodaji je izrecno določeno, kaj je del skupnega premoženja, pri čemer so iz njega izključeni donacije, dediščine in osebno premoženje vsake stranke.

Režim ločenega premoženja je režim, ki ga lahko stranki izbereta namesto režima skupnega premoženja, določa pa, da ima vsaka stranka pravico do absolutnega nadzora nad premoženjem, pridobljenim pred sklenitvijo zakonske zveze in po njej, ter njegovega upravljanja brez soglasja druge stranke.

Režim skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem je še en režim, ki ga lahko stranki izbereta namesto režima skupnega premoženja, določa pa, da ima vsak zakonec pravico do pridobitve, ohranjanja in upravljanja premoženja, pridobljenega v njegovem imenu, kot če bi bilo to njegova izključna lastnina. Vendar pa v okviru tega režima zakoncema ni preprečeno, da pridobita skupno premoženje, ki ga potem upravljata skupaj.

2 Kako lahko zakonca uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Kar zadeva režim skupnega premoženja, velja splošno pravilo, da morata oba zakonca skupaj urejati in upravljati svoje skupno premoženje. Vendar pa v zvezi s tem konkretnim režimom malteška zakonodaja razlikuje med rednim upravljanjem, to je tistimi dejanji, ki jih lahko eden od zakoncev opravlja sam, in izrednim upravljanjem, to je tistimi dejanji, ki jih morata opravljati oba skupaj. V malteški zakonodaji so navedena samo dejanja izrednega upravljanja, tako da se dejanja, ki v zakonodaji niso izrecno navedena, štejejo za dejanja rednega upravljanja. Formalna zahteva, ki jo je treba za delovanje režima skupnega premoženja vedno upoštevati, je torej soglasje obeh zakoncev. Če stranka ni dala soglasja glede prenosa ali ustanovitve stvarne ali osebne pravice na nepremičnem ali premičnem premoženju, se lahko dejanje na njeno zahtevo razveljavi.

Kar zadeva režim ločenega premoženja, velja splošno pravilo, da ima vsak od zakoncev pravico urejati in upravljati svoje premoženje brez soglasja drugega zakonca.

Kar zadeva režim skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem, velja splošno pravilo, da zakoncu, ki se odloči, da bo sam pridobil premoženje, pred tem ni treba pridobiti soglasja drugega zakonca, poleg tega pa ima pravico, da navedeno pridobljeno premoženje ureja in upravlja sam. Po drugi strani velja, da sta zakonca, kadar nekaj pridobita skupaj, oba soglašala s tem in imata torej oba pravico, da navedeno pridobljeno premoženje urejata in upravljata skupaj.

3 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema?

Če je izbran režim skupnega premoženja, morata zakonca vse storiti skupaj. Ne moreta se torej svobodno odločati, kako bosta urejala in upravljala premoženje, razen pri dejanjih rednega upravljanja, za katera ni potrebno soglasje obeh zakoncev.

Če pa je izbran režim ločenega premoženja, lahko vsak zakonec s svojim premoženjem svobodno dela to, kar se mu zdi ustrezno, brez vmešavanja drugega zakonca.

Pri režimu skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem lahko zakonec, ki pridobi premoženje brez soglasja drugega zakonca, to svobodno ureja brez kakršnih koli omejitev. Če pa je nakup opravljen v imenu obeh zakoncev, zakonca ne smeta ravnati vsak po svoji volji, ampak morata delovati skupaj.

4 Kakšni so pravni učinki razveze zakonske zveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze na skupno premoženje?

Zakon jasno določa, da se režim skupnega premoženja uporablja od dneva sklenitve zakonske zveze, konča pa se takoj, ko preneha zakonska zveza, to je z razvezo zakonske zveze. Poleg tega zakon določa tudi, da se lahko v primeru prenehanja življenjske skupnosti zahteva pravna razdelitev premoženja.

Za režim skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem zakon določa, da se med drugim konča s prenehanjem zakonske zveze ali prenehanjem življenjske skupnosti.

Če pa se v zakonski zvezi uporablja režim ločenega premoženja, vsak zakonec, katerega zakonska zveza se je končala, bodisi s prenehanjem življenjske skupnosti bodisi z razveljavitvijo, še naprej ureja in upravlja premoženje, ki ga je pridobil v svojem imenu.

Razveza zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze torej učinkuje tako, da se vse, kar je bilo pridobljeno, razdeli med zakonca sporazumno ali z odločbo pristojnega sodišča.

5 Kakšne so posledice smrti enega od zakoncev na premoženjska razmerja med zakoncema?

S smrtjo enega od zakoncev premoženjski režim med zakoncema preneha, uporabijo pa se malteški zakoni o dedovanju, tako da se premoženje pokojnega zakonca razdeli med dediče. Glavni dejavnik, ki ga je treba upoštevati, je, ali je pokojnik napravil oporoko ali ne.

6 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjska razmerja med zakoncema?

Pristojni organ za odločanje o zadevah v zvezi s premoženjskimi režimi med zakoncema je civilno sodišče (oddelek za družinske zadeve).

7 Kakšni so učinki premoženjskih razmerij med zakoncema na pravna razmerja med zakoncem in tretjo osebo?

Ko se začne uporabljati premoženjski režim med zakoncema, se s tem vzpostavi pravno razmerje med zakoncema in tretjimi osebami, kadar je to ustrezno. Tretje osebe imajo pravico uveljavljati svoje zakonite pravice zoper oba zakonca skupaj ali vsakega posebej, odvisno od tega, s kom so sklenile pogodbo ali kdo ima do njih dolg.

8 Kratek opis postopka delitve skupnega premoženja zakoncev v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Postopek za razdelitev premoženja se običajno izvede, ko zakonca začneta postopek za prenehanje življenjske skupnosti ali razvezo zakonske zveze. Za tovrstne postopke morata zakonca najprej začeti postopek mediacije, preden se obrneta na pristojno sodišče.

Če je mediacija uspešna, se lahko zakonca ločita sporazumno. V takem primeru se dogovorita o svojih vzajemnih pravicah, pravicah glede otrok in razdelitvi skupnega premoženja z javno listino, ki jo nato pregleda pristojno sodišče, da zagotovi ohranjanje ravnovesja med pravicami zakoncev. Ko pristojno sodišče to pogodbo odobri, se pogodba overi in registrira, da bi bila veljavna za vse pravne namene, vključno v zvezi s tretjimi osebami.

Če mediacija ni uspešna in stranki ne dosežeta sporazumne rešitve, morata pri pristojnem sodišču začeti postopek, v katerem predlagata prenehanje premoženjskega režima med zakoncema, da bi se navedeno premoženje razdelilo med njiju. Ko odločba pristojnega sodišča postane pravnomočna, se registrira, da bi bila veljavna za vse pravne namene, vključno v zvezi s tretjimi osebami.

9 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Za vpis nepremičnine na Malti v register mora notar, ki je sestavil prvotno pogodbo za to nepremičnino, za ta namen javnemu registru predložiti obvestilo o notarski overitvi. Takoj po obvestilu o notarski overitvi se nepremičnina vpiše v register, pogodba pa je zavezujoča za vse stranke pogodbe in tudi v zvezi s tretjimi osebami.

Zadnja posodobitev: 09/11/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.