Premoženjska razmerja med zakoncema

1 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema? Kaj je v njej predvideno?

Premoženjsko razmerje med zakoncema je v Italiji urejeno kot zakonito skupno premoženje, kot je določeno v členih 177 in naslednjih civilnega zakonika.

Zakonito skupno premoženje določa, da stvari, ki sta jih zakonca skupaj ali ločeno kupila med zakonsko zvezo, razen kupljenih stvari v zvezi z osebnim premoženjem, spadajo na področje uporabe skupne ureditve.

Naslednje se šteje za osebno lastnino zakonca:

1) premoženje, ki je že pripadalo zakoncu pred datumom sklenitve zakonske zveze;

2) premoženje, pridobljeno kot darilo ali dediščina po datumu sklenitve zakonske zveze;

3) premoženje, ki ga vsak zakonec uporablja izključno osebno;

4) premoženje, ki ga zakonec potrebuje za opravljanje svojega poklica;

5) premoženje, pridobljeno kot odškodnina, pa tudi vsi pokojninski prejemki v zvezi z delno ali popolno izgubo delovne zmožnosti;

6) premoženje, pridobljeno z iztržkom prenosa ali izmenjave osebne lastnine, če je to v trenutku pridobitve izrecno navedeno.

Tudi naslednja sredstva spadajo na področje uporabe ureditve skupnega premoženja:

1) dobički, ki jih je ustvaril vsak zakonec, prejeti in neporabljeni v trenutku prenehanja skupnosti;

2) prihodki iz ločenih dejavnosti vsakega zakonca, če so v trenutku prenehanja skupnosti neporabljeni;

3) vsa podjetja, ki sta jih zakonca vodila skupaj in ustanovila po datumu sklenitve zakonske zveze.

Za upravljanje skupnega premoženja in zastopanje v sodnih postopkih v zvezi z dejanji glede skupnega premoženja sta oba zakonca odgovorna ločeno, medtem ko sta za dejanja izredne uprave odgovorna skupno.

Premoženje, za katero se uporablja zakonita skupna ureditev, se razdeli z delitvijo sredstev in obveznosti na enake deleže.

2 Kako lahko zakonca uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Zakonca lahko skleneta drugačen dogovor, vendar mora biti ta sklenjen v obliki javne listine, da bi bil veljaven.

Če je izbrana ureditev ločenega premoženja, se lahko ta odločitev navede v matični register o sklenjeni zakonski zvezi.

Zakonca se lahko dogovorita o ustanovitvi kapitalskega sklada z dodelitvijo nekaterih premičnih ali nepremičnih sredstev, vpisanih v javne razvide, ali kreditnih instrumentov za izpolnjevanje potreb njune družine (člen 167 civilnega zakonika).

Sklad lahko ustanovi bodisi le en zakonec bodisi oba v obliki javne listine. Sklad lahko ustanovi tudi tretja oseba v obliki javne listine ali oporoke.

Lastništvo in upravljanje sklada urejajo pravila o ureditvi zakonitega skupnega premoženja (člen 168 civilnega zakonika).

3 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema?

Zakonca se lahko na splošno odločita, da bodo njuna premoženjska razmerja v celoti ali delno urejali zakoni, ki zanju ne veljajo ali običajno ne veljajo, vendar pa se morata izrecno izjaviti o vsebini dogovorov, sklenjenih z namenom urejanja teh razmerij (člen 161 civilnega zakonika).

Vsak dogovor, oblikovan za namene dote, je v vsakem primeru neveljaven (člen 166a civilnega zakonika).

Če se zakonca odločita za spremembo ureditve zakonitega skupnega premoženja s sklenitvijo dogovora, mora biti iz navedene ureditve izključeno naslednje:

1) premoženje za izključno osebno rabo;

2) premoženje, ki ga zakonec potrebuje za opravljanje svojega poklica;

3) premoženje, pridobljeno kot odškodnina;

4) vsi pokojninski prejemki v zvezi z delno ali popolno izgubo delovne zmožnosti.

Poleg tega v zvezi z upravljanjem premoženja in enakostjo deležev ne sme biti izjem od pravil o zakoniti skupni ureditvi.

4 Kakšni so pravni učinki razveze zakonske zveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze na skupno premoženje?

Razveza zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze povzroči prenehanje zakonite skupnosti.

5 Kakšne so posledice smrti enega od zakoncev na premoženjska razmerja med zakoncema?

Smrt povzroči prenehanje skupnega premoženja.

6 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjska razmerja med zakoncema?

Sodni organ je pristojen v skladu s splošnimi pravili.

7 Kakšni so učinki premoženjskih razmerij med zakoncema na pravna razmerja med zakoncem in tretjo osebo?

Obveznosti, ki jih ima eden od zakoncev pred datumom sklenitve zakonske zveze, se ne uporabljajo za premoženje, za katerega se uporablja zakonita skupna ureditev, prav tako pa tudi obveznosti, povezane z darili in dediščino, ki jih/jo zakonca prejmeta med trajanjem zakonske zveze, ne spadajo na področje uporabe ureditve zakonite skupnosti (člena 187 in 188 civilnega zakonika).

V primeru, če se zneski, dolgovani upnikom, ne morejo poravnati iz naslova osebne lastnine, se za premoženje, za katero se uporablja zakonita skupna ureditev, uporabljajo obveznosti, ki jih ima eden od zakoncev po datumu sklenitve zakonske zveze v zvezi z opravljanjem dejanj, ki ne spadajo na področje uporabe običajnega poslovanja brez potrebnega soglasja drugega zakonca (člen 189 civilnega zakonika).

Če se dolgovani zneski ne morejo poravnati iz naslova skupnega premoženja, lahko upniki alternativno ukrepajo v zvezi z osebno lastnino vsakega zakonca do višine zneska, ki znaša polovico zahtevka (člen 190 civilnega zakonika).

8 Kratek opis postopka delitve skupnega premoženja zakoncev v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Premoženje, za katero se uporablja zakonita skupna ureditev, se razdeli z delitvijo sredstev in obveznosti na enake deleže. Ob upoštevanju potreb ter varstva in vzgoje morebitnih vzdrževanih družinskih članov lahko sodišče, ki izvaja to delitev, enemu zakoncu podeli pravico do užitka določenega premoženja, ki pripada drugemu zakoncu (člen 194 civilnega zakonika).

Med delitvijo imata zakonca pravico vzeti katero koli premično premoženje, ki jima je pripadalo pred sklenitvijo skupnosti ali ki sta ga med trajanjem skupnosti prejela kot dediščino ali darilo.

Če premičnega premoženja, ki ga je treba vzeti, ni mogoče najti, lahko zakonca zahtevata znesek, ki je enak vrednosti navedenega premoženja, tako da predložita dokaz o njegovi vrednosti, vključno s splošno znano vrednostjo, če takega premoženja ni, ker je bilo porabljeno ali izgubljeno ali če ga ni iz kakršnega koli drugega razloga, ki ga ni mogoče pripisati drugemu zakoncu (člen 196 civilnega zakonika).

9 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Vse pogodbe o prenosu lastništva nad nepremičnim premoženjem in na splošno vse listine, s katerimi se vzpostavljajo, prenašajo ali spreminjajo nepremičninske pravice, morajo biti vpisane v ustrezno zemljiško knjigo. Nakupi nepremičnin, za katere se uporablja zakonita skupna ureditev, niso izvzeti iz tega pravila.

Vsaka oseba, ki zahteva prepis, mora uradu zemljiške knjige v dvojniku priglasiti ureditev premoženjskih razmerij med strankama – če sta poročena – v skladu z izjavo, navedeno v listini ali potrdilu matičarja, ki je za ureditev premoženjskih razmerij naredil zaznamek na poročnem listu, predložiti pa mora tudi kopijo, ki potrjuje njegovo lastninsko pravico.

Prav tako morajo biti v zemljiško knjigo vpisani tudi drugi poročni dogovori, na podlagi katerih na primer za nekatere osebne nepremičnine, ki pripadajo enemu zakoncu, velja skupna ureditev ali s katerimi je ustanovljen kapitalski sklad za nepremičnine.