Approximately 19% of the EU population (95 million) is under the age of 18. Minors can become directly or indirectly involved with the justice systems of Member States in a number of ways,for example when they commit offences, when they witness or are victims of a crimes, when they seek asylum, when they are the subject of adoption proceedings or when their parents disagree over custody.

Judicial proceedings can have a considerable impact on the lives of minors and the absence of a child-friendly response can result in restrictions or violations of their rights. Furthermore, when the national judicial systems lack child-friendly procedures and practices, the most vulnerable children (e.g. children with disabilities or migrant children) face particular barriers in the enjoyment of their rights.

The right of access to justice should be guaranteed for all minors. Furthermore, throughout their engagement with the justice system, children should be treated with respect for their age, their special needs, their maturity and level of understanding and with consideration of any communication difficulties they may have.

Clearer information on the people and procedures involved in justice affecting minors, as well as a special overview ensuring the respect of the rights of minors, is needed. In this regard, two categories have been identified: children as judicial persons and specific procedures in place in EU countries, depending on the branch of law.

The first category would bring together the general elements relating to the child's personal capacity, such as criminal or civil responsibility, access to legal support, relation to school/education, decision taking in terms of healthcare, specialised courts/institutions or financial support when going to court.

The second category aims to gather information how minors are treated in the context of judicial proceedings and the specific nature of criminal, civil and administrative procedures in the Member States.

1. Pravna sposobnost otroka

V Bolgariji postanejo otroci kazensko odgovorni pri 14 letih. V vseh zadevah je najnižja starost, pri kateri lahko tožnik samostojno predloži zadevo sodišču, 14 let.

2. Dostop do prilagojenega postopka

Splošna sodišča niso specializirana za področje otrokom prijaznega pravosodja. Na sodiščih, kjer osebje zadostuje za zagotovitev načela naključnega dodeljevanja zadev, se sodniki dodelijo civilnim in kazenskim oddelkom ter obravnavajo le ustrezne zadeve. Oddelki se lahko ustanovijo na okrožnih in okrajnih sodiščih, upravni vodja pa jim dodeli sodnike po lastni presoji.

Bolgarska zakonodaja vključuje pravno opredelitev pojma „otrok“. Najnižja starost se zahteva tudi za kazensko odgovornost, obstajajo pa tudi posebna pravila, ki urejajo izrekanje kazni mladoletnikom. V skladu z zakonom o zaščiti otrok je „otrok vsaka fizična oseba, ki še ni dopolnila 18 let“.

Mladoletniki so razdeljeni v dve skupini: mladoletniki, stari od 14 do 16 let, in mladoletniki, stari od 16 do 18 let. Njihova kazenska odgovornost je v primerjavi s kazensko odgovornostjo odraslih omiljena, pri čemer je stopnja omilitve nižja v starostni skupini od 16 do 18 let.

Mladoletniki, ki so dopolnili 16 let, so lahko upravno odgovorni na podlagi zakona o prekrških in upravnem kaznovanju ter posebnih aktov, kot je odlok o boju proti huliganstvu mladoletnikov.

3. Večdisciplinarni pristop

Vse ustrezne organizacije morajo usklajevati svoje dejavnosti, da pridobijo celovito razumevanje otrok. Zakon o zaščiti otrok ureja pristojnosti organov za zaščito otrok, tj. državne agencije za zaščito otrok, direktoratov za socialno pomoč na lokalni ravni, ministra za delo in socialno politiko, ministra za notranje zadeve, ministra za izobraževanje in znanost, ministra za pravosodje, ministra za zunanje zadeve, ministra za kulturo, ministra za zdravstveno varstvo ter županov občin.

4. Usposabljanje strokovnjakov

Strokovnjaki, ki sodelujejo v sodnem postopku, morajo biti kvalificirani in imeti bogate izkušnje, zlasti z delom z otroki. Zahtev glede pravnega usposabljanja ni, vendar so se skoraj vsi strokovnjaki udeležili specializiranih tečajev in usposabljanj, ki jim zagotavljajo posebna znanja in spretnosti.

Poleg tega se socialni delavci in policisti udeležujejo različnih študij, seminarjev in srečanj, ki jih organizirajo javne institucije, nevladne organizacije itd. Agencija za socialno pomoč kot glavna vladna institucija, pristojna za izvajanje politik za zaščito otrok, na lokalni ravni organizira številna usposabljanja za izboljšanje kvalifikacij svojih uradnikov – socialnih delavcev.

5. Otrokova korist

V skladu z zakonom o zaščiti otrok je zagotavljanje otrokove koristi eno od glavnih načel zaščite. Otrokova korist je glavno načelo sodelovanja otrok v sodnih postopkih. Na podlagi nacionalne zakonodaje lahko imajo otroci proaktivno vlogo, izražajo mnenja in sodelujejo pri odločanju.

6. Dostop do pravnih sredstev

Zakon o zaščiti otrok določa, da ima otrok pravico do pravne pomoči in pritožbe v vseh postopkih, ki vplivajo na njegove pravice ali interese.

Otroci brez pravne sposobnosti lahko pritožbe in pravna sredstva naslovijo prek staršev ali pravnih zastopnikov, ki uveljavljajo pravice v njihovem imenu. V skladu z zakonodajo imajo ti zastopniki možnost, da sprejemajo odločitve ob upoštevanju otrokove koristi. V primeru otroka žrtve, ki se odloči, da ne bo začel pregona, lahko tožilec to stori v njegovem imenu in začne predkazenski postopek.

Posebnih pravil v zvezi s pravno pomočjo za otroke ni. Uporabljajo se skupna pravila zakona o pravni pomoči.

7. Prihodnji razvoj

Ministrstvo za pravosodje je ob sodelovanju široke skupine deležnikov pripravilo nov zakon o preusmerjanju od kazenskega postopka in uvedbi disciplinskih ukrepov za mladoletnike. Namen osnutka zakona je spodbujati zakonito vedenje mladoletnikov, ki kršijo zakon, ter zagotoviti podporo za njihovo vključevanje v družbo z uvedbo disciplinskih ukrepov in njihovo vključitev v ustrezne izobraževalne programe. V skladu z mednarodnimi standardi in dobrimi praksami osnutek zakona ureja nov sistem ukrepov za preprečevanje sekundarnih in ponavljajočih se kaznivih dejanj mladoletnikov, ki ravnajo nezakonito.

Ključen element predlaganih zakonodajnih sprememb je predvidena možnost uporabe mediacije. To bo omogočilo uvedbo obnavljalne (restorativne) pravičnosti pri preusmerjanju mladoletnikov od kazenskih postopkov, da se odpravi škoda, povzročena z nezakonitim ravnanjem, ter kolikor je mogoče obnovi odnos med storilcem kaznivega dejanja, žrtvijo in družbo.

8. Družinsko življenje

Bolgarska zakonodaja na področju posvojitev je bila revidirana zaradi ratifikacije Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (Haaška konvencija). V skladu s spremembami je bil vpis posvojitev in posvojiteljev v posebne registre določen kot pogoj za priznanje popolnih posvojitev. Izjema od tega pravila je bila določena za posvojitev otroka zakonca in posvojitev vnuka oziroma vnukinje s strani dedka in babice.

V skladu z bolgarsko zakonodajo je lahko posvojitev „popolna“ ali „nepopolna“:

V primeru popolne posvojitve nastanejo pravice in obveznosti med posvojenim otrokom in njegovimi potomci na eni strani ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki na drugi strani, kot so pravice in obveznosti med izvornimi sorodniki, pravice in obveznosti med posvojenim otrokom in njegovimi potomci ter njihovimi izvornimi sorodniki pa prenehajo.

V primeru nepopolne posvojitve pravice in obveznosti kot med izvornimi sorodniki nastanejo samo med posvojenim otrokom in njegovimi potomci na eni strani ter posvojiteljem na drugi strani, pravice in obveznosti med posvojenim otrokom in njegovimi potomci ter njihovimi izvornimi sorodniki pa se ohranijo. Starševske pravice in obveznosti se prenesejo na posvojitelja.

Otrokom prijazno pravosodje v Bolgariji (324 Kb)

1. Pravna sposobnost otrok

V zasebnem pravu je v zakonu št. 89/2012 (civilni zakonik) navedeno, da je sposobnost otroka za opravljanje posebnih pravnih dejanj povezana z intelektualno zrelostjo in sposobnostjo izražanja volje pri osebah njegove starosti. To je izpodbojna domneva, kar pomeni, da se lahko v vsakem primeru dokaže nasprotno. Polna pravna in poslovna sposobnost se doseže pri 18. letih, v nekaterih pogojih lahko sodišče pravno in poslovno sposobnost podeli otroku, staremu 16 let. Če otrok take sposobnosti nima, ga mora zastopati zakoniti zastopnik ali skrbnik. Ti osebi lahko podata soglasje za določena pravna dejanja otroka, ki mu je v takem primeru dovoljeno samostojno ukrepati v okviru soglasja, razen če zakonodaja to izrecno prepoveduje.

V skladu s češkim kazenskim zakonikom (zakon št. 40/2009) otroci, mlajši od 15 let, ne morejo biti kazensko odgovorni. Otroci, starejši od 15 let, ki so bili ob storitvi kaznivega dejanja mlajši od 18 let, so kazensko odgovorni le, če se zaradi intelektualne in moralne zrelosti ob storitvi kaznivega dejanja lahko zavejo nezakonitosti svojih dejanj in jih nadzorujejo.

2. Položaj otrok v postopkih pred civilnimi sodišči

(a) Vloga in pravna in poslovna sposobnost otrok v civilnih postopkih

Otroci so lahko različno udeleženi v sodne postopke. Običajno so v civilnem postopku udeleženci, lahko pa so tudi priče. V nadaljevanju bo obravnavana vloga otrok kot udeležencev v civilnih postopkih. Ustrezna zakonodaja sta zakonik o civilnem postopku (zakon št. 99/1963) in zakon o posebnih sodnih postopkih (zakon št. 292/2013).

Civilni postopek je razdeljen na pravdni in nepravdni postopek. Čeprav so lahko otroci udeleženi v obe vrsti postopkov, so večinoma udeleženci nepravdnih postopkov (na primer postopkov glede varstva in vzgoje). V postopku glede varstva in vzgoje se obravnavajo zlasti zadeve, povezane z otrokovim imenom in priimkom, preživnino, pravico do stikov, starševsko skrbjo in posebnimi vprašanji, povezanimi z varstvom in vzgojo. Postopek se lahko v večini primerov začne na zahtevo ali ga začne sodišče po uradni dolžnosti, razen za vprašanja v zvezi z zastopanjem otroka (ko se lahko postopek začne le na zahtevo zakonitega zastopnika) ali podelitvijo pravne in poslovne sposobnosti (ko se postopki začnejo le na zahtevo otroka ali njegovega zakonitega zastopnika).

Pravna in poslovna sposobnost otrok v civilnih postopkih je tako kot v zasebnem pravu povezana z intelektualno zrelostjo in sposobnostjo izražanja volje pri osebah njihove starosti. Sodišče pa se lahko glede na okoliščine zadeve odloči, da otroka zastopa njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik, čeprav bi sicer lahko v obravnavani zadevi nastopal neodvisno.

(b) Sodišča in drugi organi za varstvo otrokove koristi

Sodišča odločajo o pravnem statusu otrok. Pravdne in nepravdne zadeve obravnavajo splošna sodišča. Vendar sodniki, ki na teh sodiščih obravnavajo nepravdne zadeve, običajno ne obravnavajo pravdnih zadev. Postopki na prvi stopnji potekajo pred okrajnimi sodišči, okrožna sodišča pa so pritožbena sodišča. V zadevah glede varstva in vzgoje pritožbeni preizkus ni dovoljen.

V civilnih postopkih v zvezi s skrbništvom nad mladoletnimi osebami ima osrednjo vlogo organ za socialno in pravno varstvo otrok. Za to so pristojni zlasti uradi občin z razširjeno pristojnostjo. Organ za socialno in pravno varstvo otrok lahko začne navedene postopke in nato v njih deluje kot zakoniti zastopnik. Hkrati zagotavlja socialno in pravno varstvo otroka tudi zunaj sodnega postopka, bodisi v okviru preventivnih ali svetovalnih dejavnosti bodisi z vzgojnimi ukrepi. Pristojnosti in pooblastila organa za socialno in pravno varstvo otrok ureja zakon o socialnem in pravnem varstvu otrok (zakon št. 359/1999).

V navedenih primerih lahko postopek začne (ali se mu pridruži) tudi državno tožilstvo. V primeru skrbništva nad mladoletniki lahko to stori v zadevah v zvezi z uvedbo posebnega ukrepa, povezanega z varstvom in vzgojo otroka, namestitvijo otroka v zavod, ugotovitvijo datuma rojstva ali začasnim odvzemom, omejitvijo ali odvzemom starševske skrbi ali njenega izvajanja. Če postopek začne državno tožilstvo, nastopa kot vsaka druga tožeča stranka. Če se državno tožilstvo postopku pridruži, lahko izvede vse korake, ki jih lahko izvede stranka v postopku, razen razpolaganja (kot je umik pravnega sredstva).

(c) Uresničevanje otrokove koristi

S splošnim načelom, na katerem temeljijo civilni postopki, v katere so vključeni otroci, se poudarja varstvo otrokove koristi v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah. Če lahko otrok, ki je udeležen v postopku, oblikuje lastno mnenje, mora sodišče ugotoviti njegovo mnenje o obravnavani zadevi. Sodišče mora pri upoštevanju otrokovega mnenja upoštevati otrokovo starost in intelektualno zrelost.

V civilni pravdni postopek so vključeni številni instrumenti, ki izboljšujejo položaj otroka. Eden od njih je obveznost vročanja listin otrokom, starejšim od 15 let. „Uradne odločitve“ zoper otroke niso dopustne, zato zoper otroke ni mogoče izdati sodbe za priznanje tuje sodne odločbe, zamudne sodbe ali plačilnih nalogov.

V nepravdnih postopkih ter postopkih glede varstva in vzgoje je poudarek na smotrnosti postopka. V zadevah v zvezi z ureditvijo stikov z otroki je mogoče izdati začasni ukrep, o katerem mora sodišče odločiti v sedmih dneh; v primerih resnih groženj za življenjski interes otroka ali kršitve tega interesa sodišče o začasnem ukrepu običajno odloči v 24 urah. Nato bi bilo treba sodbo v rednem postopku izdati v šestih mesecih po začetku postopka. Organ za socialno in pravno varstvo otrok je zaradi varstva otrokove koristi pogosto udeležen v postopku kot zakoniti zastopnik.

3. Položaj otrok v kazenskih postopkih

(a) Otroci, mlajši od 15 let, kot storilci kaznivih dejanj

Na Češkem otroci, mlajši od 15 let, ne morejo odgovarjati za kazniva dejanja. Če otrok, mlajši od 15 let, stori protipravno dejanje, ki se obravnava kot kaznivo dejanje, se v skladu z zakonom o posebnih sodnih postopkih (zakon št. 292/2013) začne civilni postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, ne pa kazenski postopek v skladu z zakonikom o kazenskem postopku (zakon št. 141/1961). Posebna pravila, ki veljajo za zadeve v zvezi z otroki, mlajšimi od 15 let, so določena v zakonu o pravosodju za mladoletnike (zakon št. 2018/2003).

Zadeve v zvezi z otroki, mlajšimi od 15 let, obravnavajo sodišča za mladoletnike (specializirani sodniki na rednih sodiščih). Ti specializirani sodniki opravijo usposabljanje, da bi se podrobno seznanili s pravili, ki veljajo v takih postopkih, in s pristopom, ki ga je treba sprejeti v zvezi s prestopniki, mlajšimi od 15 let. Tudi državni tožilci in uslužbenci organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj morajo opraviti posebno usposabljanje o obravnavi mladih.

Postopek se začne na zahtevo državnega tožilstva ali ga začne sodišče po uradni dolžnosti. V postopek so poleg otroka vključeni organ za socialno in pravno varstvo otrok, otrokovi zakoniti zastopniki ali skrbniki, osebe, ki jim je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, ter druge osebe, o katerih pravicah in obveznostih se bo odločalo v postopku. Če je zahtevo za začetek postopka vložilo državno tožilstvo (tj. če postopka ni začelo sodišče po uradni dolžnosti), je udeleženec v postopku tudi državno tožilstvo. Otrok mora v postopku imeti skrbnika, ki je odvetnik.

Če otrok, mlajši od 15 let, stori protipravno dejanje, ki bi bilo sicer kaznivo, sodišče za mladoletnike sprejme potrebne popravne ukrepe. Sodišče lahko otroku naloži vzgojno navodilo (na primer povračilo povzročene škode, ki je sorazmerno z otrokovimi sredstvi, delo v splošno korist, ki ga brezplačno opravlja v svojem prostem času), vzgojno prepoved (na primer prepoved srečevanja določenih oseb, obiskovanja določenih krajev, igranja iger na srečo ali uporabe snovi, ki povzročajo zasvojenost, itd.), izreče sodni opomin, ga namesti v terapevtski, psihološki ali drug ustrezen izobraževalni program v vzgojnem zavodu, mu odredi varstveno nadzorstvo, ki ga opravlja svetovalec probacijske enote, ga namesti v zavod ali mu izreče varnostni ukrep obveznega zdravljenja. Sodišče se lahko odloči in ne uvede ukrepov, če se je otrok iz izkušnje, da zadevo obravnava sodišče, kaj naučil in ga je odvrnila od prihodnjih nezakonitih dejanj.

Razen če sodišče za mladoletnike ne odloči drugače, se zadeve v zvezi z otroki, mlajšimi od 15 let, obravnavajo na nejavni seji. V postopku je pozornost namenjena varstvu zasebnosti otroka. Izid postopka se lahko objavi v javnih medijih, ko odločba postane pravnomočna (brez imena otroka ali drugih strank).

(b) Otroci, starejši od 15 let, kot storilci kaznivih dejanj

Tudi te postopke v zadevah v zvezi z mladoletniki ureja zakon o pravosodju za mladoletnike. Mladoletnik je oseba, ki je ob storitvi kaznivega dejanja (ki se v primeru mladoletnikov imenuje „prekršek“ (provinění)) že stara 15 let, ni pa še dopolnila 18 let. Mladoletniki so kazensko odgovorni, vendar le če lahko zaradi intelektualne in moralne zrelosti ob storitvi kaznivega dejanja priznajo nezakonitost svojih dejanj in jih nadzorujejo.

Mladoletniki morajo imeti odvetnika od trenutka, ko se zoper njih sprejmejo ukrepi v skladu z zakonom o pravosodju za mladoletnike ali ukrepi v skladu z zakonikom o kazenskem postopku (vključno z nujnimi ali enkratnimi ukrepi), razen če njihove izvedbe ni mogoče odložiti in o tem obvestiti odvetnika.

Zadeve v zvezi z mladoletniki obravnavajo sodišča za mladoletnike (specializirani sodniki na rednih sodiščih). Sodišče za mladoletnike lahko v skladu z zakonom o pravosodju za mladoletnike izreče naslednje ukrepe:

• vzgojne ukrepe (varstveno nadzorstvo svetovalca probacijske enote, vključitev v probacijo, vzgojne obveznosti, vzgojne omejitve in sodni opomin);
• zaščitne ukrepe (varnostni ukrep obveznega zdravljenja, varno preventivno pridržanje, zaseg predmetov, zaseg deleža premoženja in namestitev otroka v zavod);
• kazenske ukrepe (delo v splošno korist, finančni ukrepi, začasno preklicani finančni ukrepi, zaplemba, prepoved opravljanja določenih dejavnosti, prepoved vzreje in reje živali, izgon, hišni zapor, prepoved vstopa na športne, kulturne in druge družabne prireditve, kazen zapora, preklicana s pogojno obsodbo s preizkusno dobo (pogojna kazen), kazen zapora, preklicana s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, nepogojna zaporna kazen).

Ukrepi, pri katerih je treba upoštevati osebnost, starost, intelektualno in moralno zrelost, zdravstveno stanje ter osebne, družinske in socialne razmere mladoletnega prestopnika, morajo biti sorazmerni z značajem in težo storjenega dejanja.

Postopke zoper mladoletnike je treba voditi tako, da ne vplivajo negativno na njihovo duševnost ter da glede na njihovo starost ne ogrozijo njihovega čustvenega in socialnega razvoja. Organi, vključeni v skladu z zakonom o pravosodju za mladoletnike, sodelujejo s pristojnim organom za socialno in pravno varstvo otrok ter službo za probacijo in mediacijo. Taki organi morajo mladoletniku vedno svetovati o njegovih pravicah na starosti primeren način in mu ob vsaki priložnosti omogočiti, da jih izvršuje.

Zakoniti zastopnik ali skrbnik mladoletnika ima pravico do njegovega zastopanja, zlasti do tega, da mu izbere zagovornika ter da v njegovem imenu podaja predloge, vlaga zahtevke in predloži popravne ukrepe; zakoniti zastopnik lahko tudi sodeluje pri takih dejavnostih, v katerih lahko v skladu z zakonom sodeluje mladoletnik. Če je to v korist mladoletnika, lahko zakoniti zastopnik ali skrbnik te pravice izvršujeta tudi proti njegovi volji. Zakoniti zastopnik ali skrbnik mladoletnika imata tudi pravico, da zaslišanim osebam zastavljata vprašanja, vpogledata v spise, razen zapisnika o glasovanju in osebnih podatkov anonimnih prič, da si iz njih naredita izpiske in opombe in na lastne stroške kopirata spise ali njihove dele.

V postopku je pozornost namenjena varstvu osebnih podatkov mladoletnika; zlasti podatki, na podlagi katerih bi se lahko razkrila identiteta mladoletnika, se brez zakonskega razloga ne smejo objaviti. Vsi udeleženi organi (policijski organi, državno tožilstvo, sodniki, uslužbenci službe za probacijo in mediacijo ter socialni delavci) morajo opraviti posebno usposabljanje o obravnavi mladih. Postopki načeloma potekajo brez navzočnosti javnosti.

(c) Otroci kot oškodovanci (žrtve kaznivega dejanja)

Zakonodaja razlikuje med oškodovanci in žrtvami kaznivega dejanja. V zakoniku o kazenskem postopku je oškodovanec opredeljen kot oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem povzročena telesna poškodba, škoda ali nepremoženjska škoda ali v škodo katere se je s storitvijo kaznivega dejanja okoristil storilec kaznivega dejanja. Oškodovanci imajo vrsto pravic, vključno s pravico do predložitve dodatnih dokazov, vpogleda v spis, udeležbe na glavni obravnavi in podajanja pripomb na zadevo pred zaključkom postopka. Oškodovanci so lahko fizične in pravne osebe.

Na Češkem se je od leta 2013 za pravice žrtev kaznivih dejanj začela uporabljati posebna zakonodaja (zakon o žrtvah kaznivih dejanj št. 45/2013), v kateri je poleg tega, da podeljuje pravice oškodovancem, poudarjen zlasti previden pristop do žrtev kriminalne dejavnosti, ki jim podeljuje vrsto pravic za zmanjšanje vpliva kaznivih dejanj na življenja žrtev. V tem primeru se žrtev šteje za fizično osebo, ki ji je (ali bi ji) bila s kaznivim dejanjem povzročena telesna poškodba, škoda ali nepremoženjska škoda ali v škodo katere se je (ali bi se) s storitvijo kaznivega dejanja okoristil storilec kaznivega dejanja. Posebne pravice žrtev zajemajo zlasti posebno podporo, pravico do obveščenosti, zaščito pred neposredno nevarnostjo, varstvo zasebnosti, zaščito pred sekundarno škodo in finančno pomoč. Žrtve imajo tudi pravico, da jih med izvajanjem ukrepov v kazenskem postopku spremlja zaupni svetovalec. Zaupni svetovalci so osebe, ki jih izberejo žrtve same zaradi psihološke podpore.

Osebe, mlajše od 18 let, se v skladu s to posebno zakonodajo obravnavajo kot posebej ranljive žrtve, ki jim je zato poleg statusa oškodovanca v kazenskem postopku in pravic žrtev podeljena vrsta pravic. Med pravice posebej ranljivih žrtev je zajeta brezplačna pomoč. Načeloma je treba ugoditi njihovim zahtevam, da se prepreči stik s storilcem kaznivega dejanja in da zaslišanje v predhodnem postopku opravi oseba istega ali nasprotnega spola. Zaslišanja ranljivih žrtev v predhodnem postopku izvajajo usposobljene osebe v prostorih, zasnovanih za ta namen ali prilagojenih temu namenu; če je žrtev otrok, zaslišanje v predhodnem postopku vedno izvede za to usposobljena oseba, razen kadar je ukrepanje nujno in usposobljene osebe ni mogoče najti (za zaslišanja otrok glej v nadaljevanju).

(d) Otroci kot priče kaznivih dejanj

V zakonodaji so določene izjeme v zvezi z zaslišanji oseb, mlajših od 18 let, ki so bile priče kaznivemu dejanju. Zaslišani otroci morajo biti seznanjeni s pravico do zavrnitve pričanja ter opomnjeni, da so dolžni govoriti resnico in da ne smejo ničesar zamolčati. Hkrati jih je treba opozoriti na posledice krive izpovedbe. Otroci, mlajši od 15 let, ne morejo biti kazensko odgovorni, zato niso seznanjeni s posledicami krive izpovedbe. Te informacije je treba podati na starosti primeren način ter pri tem upoštevati intelektualno in moralno zrelost otroka; med zaslišanji je treba seveda upoštevati starost in intelektualno raven otroka.

Če so otroci zaslišani glede okoliščin, ki bi lahko, če bi se nanje spomnili, neugodno vplivale na njihov psihološki in moralni razvoj zaradi njihove starosti, je treba zaslišanje izvesti posebej skrbno, z njegovo vsebino pa ravnati tako, da zaslišanja v prihodnjih postopkih ni treba ponovno izvesti.

Na zaslišanje sta lahko povabljena organ za socialno in pravno varstvo otrok ali vsaka druga oseba z izkušnjami na področju vzgoje mladih, ki lahko prispeva k pazljivi izvedbi zaslišanja. K udeležbi so lahko povabljeni tudi starši, če bi lahko njihova prisotnost prispevala k pazljivi izvedbi zaslišanja.

Otroci so praviloma zaslišani v posebnih sobah za zaslišanje, v katerih bi se moralo ustvariti prijetno in domačno vzdušje, v katerem bi bilo zato lažje vzpostaviti stik z otrokom. Zaslišanja izvajajo posebej usposobljeni policijski uradniki. Otroke, stare manj kot 18 let, lahko zasliši le policijski organ, da so zaščiteni pred neprimernimi vprašanji, ki bi jih zastavile osebe, ki nimajo opravljenega posebnega usposabljanja.

Otroci so lahko v nadaljnjem postopku še enkrat zaslišani le, če je to potrebno. V sodnem postopku se lahko na podlagi sodne odločbe predložijo dokazi tako, da se prebere zapisnik ali predvaja video ali zvočni posnetek zaslišanja z videokonferenčno opremo.

Glede oseb, mlajših od 18 let, sta v zakonodaji tudi poudarjena varstvo osebnih podatkov in zasebnosti. V zakoniku o kazenskem postopku je navedeno, da v zvezi s kaznivim dejanjem nihče ne sme na kakršen koli način javno objaviti informacij, na podlagi katerih bi se lahko ugotovila identiteta oškodovanca (žrtve), mlajšega od 18 let. Med sojenjem ali javno obravnavo je prav tako prepovedano objavljati fotografske, video ali zvočne posnetke ali druge informacije, na podlagi katerih bi se lahko ugotovila identiteta oškodovanca (žrtve). Pravnomočne sodbe se v javnih medijih ne smejo objaviti z navedbo imena ali imen, priimka in naslova prebivališča oškodovanca. Predsednik senata lahko ob upoštevanju osebe oškodovanca ter narave in značaja storjenega kaznivega dejanja odloči o dodatnih omejitvah v zvezi z objavo pravnomočne sodbe, da bi se ustrezno zaščitili interesi oškodovanca. Kršitve teh obveznosti se lahko kazensko preganjajo.

4. Posvojitev

Posvojitev je mogoče opisati kot sprejem otroka nekoga drugega za svojega, v čemer se razlikuje od drugih pravnih pojmov za ugotavljanje očetovstva in materinstva. Posvojitev se lahko izvede le na podlagi sodne odločbe.

V civilnem zakoniku (zakon št. 89/2012) so glede posvojitve določeni naslednji pogoji:

• Posvojitev ni mogoča med sorodniki v ravni črti ter brati in sestrami (razen v primeru nadomestnega materinstva).
• Med posvojiteljem in posvojenim otrokom mora biti ustrezna starostna razlika (običajno vsaj 16 let).
• Potrebno je soglasje otroka (če je starejši od 12 let) ali skrbnika, če je otrok mlajši.
• Pravila o posvojitvah dovoljujejo posvojitev mladoletnikov, ki niso pridobili polne pravne in poslovne sposobnosti.
• Soglasje staršev je osebno priglašeno sodišču. Soglasje za posvojitev se lahko prekliče do tri mesece po tem, ko je bilo dano (v določenih primerih se lahko prekliče pozneje). Soglasje staršev ni potrebno, če njihovo prebivališče ni znano, če so izpolnjeni pogoji za omejitev njihove pravne in poslovne sposobnosti ter če ne kažejo zanimanja za otroka ali jim je sodišče odvzelo starševske pravice in obveznosti (kar vključuje pravico do privolitve v posvojitev).
• Otrok je pred posvojitvijo postavljen pod skrbništvo. Ustrezno je le skrbništvo, določeno s sodno odločbo, v tem primeru lahko sodišče skrbništvo odredi šele po treh mesecih po dnevu, ko je eden od staršev privolil v posvojitev. Sodišče odloči o postaviti otroka pod skrbništvo posvojitelja pred posvojitvijo šele, ko opravi raziskavo o medsebojni primernosti otroka in posvojitelja.
• Posvojitev, izvedena z odločbo sodišča. Poleg navedenega mora sodišče ugotoviti, da se med posvojiteljem in posvojencem vzpostavi enako razmerje kot bi bilo sicer med starši in otroki ali da vsaj obstaja podlaga za tako razmerje. Posvojitev otroka mora biti skladna z njegovimi pravicami.

Posledice posvojitve so naslednje:

• prej obstoječe vezi med otrokom in njegovo biološko družino se pretrgajo, pojavi pa se nov status vezi med posvojencem in posvojiteljem in njegovimi sorodniki. Po odločbi sodišča o posvojitvi se posvojitelj vpiše v osnovne registre.
• Posvojenec pridobi status otroka posvojitelja ali posvojiteljev; posvojenec in njegovi posvojitelj ali posvojitelji imajo enake pravice in obveznosti, kot so pravice in obveznosti, ki izhajajo iz naravnega razmerja med starši in otroki.
• V primeru spremembe priimka lahko posvojenec nosi sestavljeni priimek.

1. Ustrezna sposobnost otroka

Na Danskem lahko tožnik sam vloži tožbo, ko dopolni 18 let.

2. Dostop do prilagojenega postopka

Glede kazenskih zadev ne obstajajo posebne institucije, ki bi obravnavale žrtve in priče, če so te še otroci. Obravnavajo jih običajne službe policije, tožilstva in sodišč.

Tudi v civilnih zadevah na Danskem ne obstajajo posebne institucije, ki bi obravnavale otroke v civilnih sodnih postopkih.

Glavno pravilo je, da danski pravni sistem temelji na domnevi, da sodniki in sodni izvršitelji opravljajo splošno funkcijo. Zato ne obstajajo specializirani sodniki ali sodni izvršitelji, ki bi sodelovali v postopkih, ki se nanašajo na otroke.

Za sodišča velja splošna obveznost, da morajo vsako zadevo obravnavati ustrezno hitro.

Leta 2013 se je danska vlada odločila okrepiti varstvo otrok in mladostnikov pred zlorabami. Kadar se domneva, da otrok ali mladostnik potrebuje posebno podporo, občinski svet zagotovi, da se otrokove ali mladostnikove razmere proučijo.

V kazenskih zadevah ne obstajajo posebne institucije, ki bi obravnavale žrtve in priče, če so te še otroci.

Danska šteje mladoletnike brez spremstva za posebej ranljivo skupino, zato je pripravila smernice za obravnavo njihovih vlog.

Otroke tožnike v civilnih sodnih postopkih zastopajo njihovi starši ali skrbniki, saj otroci nimajo procesne sposobnosti za vložitev vloge. Otroci, ki so vabljeni kot priče pred redna civilna sodišča, nimajo pravice zahtevati brezplačnih storitev odvetnika.

3. Večdisciplinarni pristop

Leta 2013 je danska vlada namenila sredstva pobudam za krepitev varstva otrok in mladoletnikov pred zlorabami. Ena od pobud je bila ustanovitev petih posebnih hiš za otroke, ki pokrivajo vse občine na Danskem.

Vzpostavljen je bil mehanizem za krepitev sodelovanja med regionalnimi državnimi upravnimi organi in občinami v močno konfliktnih primerih.

4. Usposabljanje strokovnjakov

Namestniki sodnikov se udeležujejo več obveznih osnovnih tečajev usposabljanja. Ti vključujejo usposabljanje o obravnavi zadev s področja varstva in vzgoje otroka.

Sodniki to temo na splošno obravnavajo na tečajih usposabljanja in seminarjih, če je ustrezno.

Odvetniki, ki zastopajo otroke v civilnih, kazenskih ali upravnih zadevah, se glede tega niso dolžni udeležiti nobenega obveznega usposabljanja.

Vodja državnega tožilstva vodi seminar kot del dopolnilnega usposabljanja za tožilce, ki so med postopki v stiku z otroki.

Danska vlada redno podpira občine pri njihovih prizadevanjih za zagotavljanje ustrezne storitve ranljivim otrokom, mladostnikom in njihovim družinam. Zato so bila dodatna letna sredstva namenjena nadaljnjemu izobraževanju občinskih socialnih delavcev.

5. Otrokova korist

Na podlagi danskega zakona o socialnih službah mora občina otroku zagotoviti potrebno podporo v skladu z njegovo koristjo. Podpora mora biti prilagojena okoliščinam in potrebam otroka, zagotoviti se mora zgodaj v postopku in se nato redno zagotavljati, da se lahko kakršne koli težave, če je le mogoče, odpravijo na otrokovem domu ali v njegovem najbližjem okolju. Nadalje, podpora mora temeljiti na otrokovih lastnih virih.

6. Spremljanje in izvrševanje odločb v postopkih, ki vključujejo otroke

Kadar je v kazenski zadevi policiji prijavljeno domnevno kaznivo dejanje, mora policija žrtvi zagotoviti usmerjanje in informacije, med drugim tudi glede pravice do pravne pomoči.

Civilne sodbe, v katerih so otroci v vlogi tožnika, izvršujejo izvršilna sodišča v skladu z običajnimi pravili o izvrševanju. Otroci tožniki nimajo procesne sposobnosti za vložitev vloge, zato jih morajo zastopati starši ali skrbniki, ki uveljavljajo pravice otroka tožnika.

V družinskih zadevah sodbe glede varstva in vzgoje otroka ter kraja bivanja otroka izvršuje izvršilno sodišče. Odločitev se ne izvrši, če sta resno ogrožena otrokovo duševno in telesno zdravje.

7. Dostop do pravnih sredstev

Kadar je v kazenski zadevi policiji prijavljeno domnevno kaznivo dejanje, mora policija žrtvi zagotoviti usmerjanje in informacije, med drugim tudi glede pravice do pravne pomoči in informacije o pritožbah. Odškodninske zahtevke je mogoče obravnavati v okviru kazenskega postopka.

Otrok ima lahko status tožnika, vendar zaradi pomanjkanja procesne sposobnosti za vložitev vloge ne more sam v svojem imenu začeti postopka pred domačim sodiščem.

Otrok ima lahko status toženca, vendar vsa procesna dejanja v njegovem imenu opravljajo njegovi starši ali skrbniki.

Vsaka oseba, vključno z otroki, mora pričati v sodnem postopku, če jo sodišče povabi kot pričo. Otrok za pričanje ne potrebuje dovoljenja starša ali skrbnika.

Otroci imajo v civilnih postopkih lahko status tožnika ali toženca. Otroci na splošno nimajo procesne sposobnosti za vložitev vloge, zato pravice otrok tožnikov in tožencev, vključno s pravico do vložitve pravnega sredstva, uveljavljajo njihovi starši ali skrbniki.

8. Družinsko življenje

Sekretariat skupnega sveta temeljito preveri vložnike, preden jih potrdi kot primerne morebitne posvojitelje. Izid preverjanja se predstavi skupnemu svetu, ki na njegovi podlagi odloči, ali sta vložnika potrjena kot potencialna posvojitelja.

Na podlagi danskega zakona o posvojitvah iz decembra 2015 je mogoča samo popolna posvojitev. Trenutno uradni danski organi za posvojitev sodelujejo le z izvornimi državami, katerih zakonodaja omogoča trdne posvojitve.

Glede nacionalnih posvojitev danski zakon o posvojitvah določa, da morajo vsi otroci, starejši od 12 let, privoliti v posvojitev.

Če je otrok mlajši od 12 let, mora državna uprava predložiti informacije o stališču otroka glede posvojitve, če je to ustrezno glede na zrelost otroka in naravo zadeve.

Minister za socialne in notranje zadeve je odgovoren za zakonodajo v zvezi s posvojitvami.

Otrokom prijazno pravosodje na Danskem (499 Kb)

1. Pravna sposobnost otroka

V skladu s splošnim delom zakona o civilnem zakoniku imajo vse osebe pasivno pravno sposobnost. Osebe, mlajše od 18 let, imajo omejeno aktivno pravno sposobnost. Sodišče lahko podaljša obdobje omejene aktivne pravne sposobnosti za otroke, stare 15 let in več, če je to v otrokovo korist in otrokova razvojna stopnja to dovoljuje. V Estoniji je najnižja starost, pri kateri lahko tožnik samostojno predloži zadevo sodišču, 15 let.

2. Dostop do prilagojenega postopka

Kar zadeva pravosodne sisteme, glej ustrezno stran portala e-pravosodje.

Otroke, mlajše od spodnje starosti za kazensko odgovornost (14 let), ki so storili kaznivo dejanje, obravnavajo odbori za mladoletnike. Odločitve odborov najprej pregleda okrajni guverner, naknadne pritožbe v upravnih sodnih postopkih pa upravna sodišča. Če je zadeva na sodišču že devet mesecev ali več, a sodišče še ni začelo potrebnega postopka na podlagi razumne utemeljitve, je mogoče vložiti prošnjo za ustrezen ukrep. Prav tako, če je obravnava odložena za več kot tri mesece brez soglasja strank, se lahko stranke pritožijo zoper odločitev. Za začasne ukrepe veljajo posebna pravila, ki jih lahko odredi sodišče, da otroka zaščiti pred škodo in zavaruje tožbo, prav tako pa zakon določa izjemo od zaslišanja otrok s posebnimi potrebami.

3. Večdisciplinarni vidiki

Zaščito otrok organizirajo vlada republike, svet za zaščito otrok, ministrstvo za socialne zadeve, odbor za socialno zavarovanje, okrajni guvernerji in lokalne uprave na podlagi funkcij, določenih v zakonu o zaščiti otrok.

4. Usposabljanje strokovnjakov

Usposabljanje sodnikov organizira svet za izobraževanje v pravosodju, ki deluje pod nadzorom vrhovnega sodišča v skladu z estonskim zakonom o sodiščih. Estonska odvetniška zbornica je članica evropske odvetniške zbornice in se z drugimi državami članicami dogovarja o usposabljanjih, ki jih organizira.

5. Otrokova korist

Številni pravni akti navajajo otrokovo korist. Zakon o zaščiti mladoletnih oseb (oddelek 21) predpisuje, da je treba otrokovo korist upoštevati kot najpomembnejše vodilo.

6. Spremljanje in izvrševanje odločb v postopkih, ki vključujejo otroke

Ker otroci nimajo aktivne procesne sposobnosti, niso osebno obveščeni o sodbi in njenem izvrševanju s strani sodišča. Ko postane sodba izvršljiva, lahko otrokov zakoniti zastopnik sodnemu izvršitelju predloži vlogo za izvršitev. Za obveščanje otroka o postopku izvršbe je odgovoren njegov zakoniti zastopnik.

7. Dostop do pravnih sredstev

V Estoniji otroke, ki so vključeni v civilne sodne postopke, zastopajo njihovi zakoniti zastopniki, za katere se domneva, da delujejo v njihovo korist. Zato lahko načeloma zakoniti zastopnik otroka pri sodišču vlaga pisne predloge in pritožbe v imenu otroka, ki ga zastopa, brez privoljenja otroka. Vendar je mogoče na podlagi zakona sklepati, da lahko otrok tudi samostojno pri sodišču vloži vlogo ali pritožbo. Na splošno se pričakuje, da se mu pri tem nemudoma pridruži njegov zakoniti zastopnik. V družinskih zadevah ima otrok, star 14 let ali več, z dovolj dobrim poznavanjem postopka, na podlagi prošnje sodišču pravico do pritožbe zoper odločitev sodišča, ne da bi ga pri tem zastopal njegov zakoniti zastopnik.

8. Postopek posvojitve, vključno z mednarodno posvojitvijo

Oseba, ki želi koga posvojiti, vloži prošnjo za posvojitev pri okrožnem organu. Če okrožni organ domneva, da so pogoji za posvojitev izpolnjeni, oseba, ki želi koga posvojiti, vloži prošnjo za posvojitev pri sodišču. Prošnja za posvojitev se vloži pri sodišču v kraju prebivanja posvojenca. Če posvojitelj ali posvojenec nimata prebivališča v Estoniji, sodišče ne odloča o posvojitvi brez soglasja odbora za mednarodne posvojitve v okviru ministrstva za socialne zadeve Republike Estonije. Za posvojitev otroka, starega vsaj 10 let, je potrebno njegovo soglasje.

Otrokom prijazno pravosodje v Estoniji (469 Kb)

1. Pravna sposobnost otroka

V Grčiji postanejo otroci kazensko odgovorni pri 15 letih. Otrok med 12. in 15. letom starosti, ki je storil kaznivo dejanje, ima pravico vložiti pritožbo zoper upravno odločbo; ko otrok dopolni 17 let to postane njegova izključna pravica.

Minimalna starost, pri kateri lahko tožnik v svojem imenu predloži zadevo sodišču, je 15 let v delovnopravnih zadevah, 18 let v zadevah v zvezi z azilom, migracijami, upravnimi sankcijami in zdravjem, 12 let v zadevah v zvezi z razvezo posvojitve, 16 let v nepravdnem postopku in 18 let v vseh drugih primerih, razen če ima otrok priznano omejeno procesno sposobnost.

2. Dostop do prilagojenega postopka

Na vseh prvostopenjskih in vseh pritožbenih sodiščih v Grčiji obstajajo kazenski sodnik za mladoletnike, preiskovalni sodnik za mladoletnike in javni tožilec za mladoletnike, ki so specializirani za kazenske zadeve, v katere so vključeni mladoletniki. Sodišče za mladoletnike, ki ga sestavljajo kazenski sodniki za mladoletnike, obravnava zadeve v zvezi z mladoletnimi prestopniki.

Poleg tega mladoletnike ščitijo „društva za zaščito mladoletnikov“, ki jih vzpostavi vsako prvostopenjsko sodišče, v njih pa delujejo sodniki, tožilci, sociologi, učitelji itd.

To so specializirani senati sodnikov za družinsko pravo na nekaterih prvostopenjskih sodiščih in nekaterih pritožbenih sodiščih. Ti sodniki so specializirani za družinsko pravo v tem smislu, da v svoji vlogi civilnih sodnikov obravnavajo le družinskopravne zadeve. Te naloge opravljajo v obdobju od 2 do 4 let.

V upravnem pravosodju ni posebnih določb ali institucij za družinsko pravo in mladoletnike.

3. Večdisciplinarni vidiki

Socialne službe in družinska sodišča na vseh stopnjah tesno sodelujejo med sabo. Pripravijo se poročila za sodnike in opravijo se posvetovanja s psihologi, da sodnik zadevo prejme že v njeni zreli fazi. Sodnik lahko po potrebi vedno zahteva, da se v zvezi z otrokom ali/in njegovimi starši opravi posebno zaslišanje, ki ga vodi strokovnjak, zato da se temeljito proučijo življenjske razmere in družinsko okolje.

4. Usposabljanje strokovnjakov

Osnovno sodniško usposabljanje ne vključuje družinskega prava ločeno od drugih pravnih področij. Vendar pa je družinsko pravo del stalnega usposabljanja, ki ga organizirajo organi, kot so nacionalna šola za sodnike, ministrstvo za pravosodje, odvetniške zbornice, akademiki itd. Sodniki in državni tožilci, ki so specializirani za to področje, se spodbujajo k sodelovanju v dejavnostih ozaveščanja.

Čezmejno usposabljanje se zagotavlja prek rednih kanalov, tj. Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju, Akademije za evropsko pravo ali drugih organov oziroma institucij, ki organizirajo izobraževanje v pravosodju na evropski ravni.

5. Otrokova korist

Pri vsakršnem ukrepanju in vseh ukrepih, ki jih sprejmejo državni organi ali subjekti ali pa sodišča, je treba spoštovati načelo otrokove koristi. Na sodišču je za uresničevanje tega pojma v vsakem primeru posebej odgovoren sodnik.

6. Dostop do pravnih sredstev

Kot velja za odrasle se tudi otrokom zagotovijo vse pravice in se obvestijo o vseh postopkih, ki se lahko vodijo v zvezi z njimi, če so vključeni v kazenski ali civilni postopek. Zlasti v kazenskih postopkih lahko državni tožilec po zaslišanju otroka „zamrzne“ kazenski postopek, če bi se s tem lahko preprečila povzročitev nepopravljive škode za otrokovo osebnost.

7. Družinsko življenje

Po grškem pravu morajo osebe, ki so zainteresirane za posvojitev točno določenega otroka, vlogo za posvojitev vložiti pri prvostopenjskem sodišču v kraju prebivanja otroka, da se posvojitev zakonsko razglasi. Biološki starši morajo pred sodnikom v njegovem kabinetu privoliti v posvojitev svojega otroka s strani vložnikov. Otrok, ki bo posvojen in je dosegel starost 12 let, mora prav tako dati soglasje. Priča mora na sodni obravnavi pričati, da sta vložnika sposobna vzgajati zadevnega otroka in zanj skrbeti, pri čemer se med drugim upoštevajo njuna izobrazba in finančna sredstva. Enako velja za mednarodne posvojitve. Ta postopek je določen v členih 1542 in naslednjih grškega civilnega zakonika in členu 800 grškega zakonika o pravdnem postopku.

Obstajata posvojitev mladoletnikov in posvojitev odraslih. Posvojitev odraslih je izjema in se nanaša le na sorodnike do četrte stopnje (tj. bratranci in sestrične) (člen 1579 grškega civilnega zakonika). Poleg tega je mogoče poročene odrasle posvojiti le s soglasjem njihovega zakonca (člen 1583 grškega civilnega zakonika).

Za nacionalne in mednarodne sodne postopke glede posvojitev je pristojno veččlansko prvostopenjsko sodišče kraja prebivanja otroka (člen 800 zakonika o pravdnem postopku). Zlasti za mednarodne posvojitve že obstaja centralni organ za meddržavne posvojitve, ki spada pod pristojnost grškega ministrstva za delo (člen 19 zakona št. 3868/2010).

Otrokom prijazno pravosodje v Grčiji (326 Kb)

Člen 12 španske ustave določa, da se polnoletnost doseže z 18 leti. V Španiji velja, da so mladoletniki/otroci vsi tisti, ki so mlajši od 18 let.

1. Ustrezna sposobnost otroka

• V Španiji lahko tožnik sam vloži tožbo, ko dopolni 18 let.
• Samo mladoletniki s popolno poslovno sposobnostjo lahko sami vložijo tožbo. Na splošno velja, da se popolna poslovna sposobnost doseže z 18 leti, lahko pa tudi s 16 leti na podlagi odobritve sodnega organa, odobritve staršev ali s sklenitvijo zakonske zveze. V nekaterih pokrajinah se lahko popolna poslovna sposobnost doseže pri 14 letih.
• Zakon, ki ureja kazensko odgovornost mladoletnikov, določa, da oseba v Španiji postane kazensko odgovorna pri 14 letih. Ukrepi, ki se lahko v Španiji izrečejo otrokom, ki še ne morejo biti kazensko odgovorni (tj. mlajšim od 14 let), so prostovoljni ali spadajo v okvir namestitve v varstvo.

2. Dostop do prilagojenega postopka

• Sodišča za mladoletnike: specializirana sodišča, imenovana „Juzgados de menores“, obravnavajo zadeve v zvezi s kaznivimi dejanji in prekrški, ki jih storijo osebe med 14. in še ne dopolnjenim 18. letom, v sladu s sistemskim zakonom št. 5/2000 z dne 12. januarja, ki ureja kazensko odgovornost mladoletnikov. Kazenski postopek zoper mladoletnega storilca vodi specializirani sodnik/tožilec.

Državno tožilstvo je odgovorno za varstvo pravic mladoletnikov, ki jim jih priznava zakon. Ukrepe, ki jih je mogoče izreči mladoletnim storilcem, starim med 14 in 18 let, določa poseben zakon (sistemski zakon št. 5/2000 z dne 12. januarja, ki ureja kazensko odgovornost mladoletnikov).

Če je storilec mlajši od 14 let, se navedeni sistemski zakon, ki ureja kazensko odgovornost mladoletnikov, ne uporablja, temveč se uporabljajo specifični členi civilnega zakonika in preostale določbe veljavne zakonodaje.

• Če zadeve, v katerih so otroci žrtev ali priča, obravnava redno sodišče, zakon glede na starost otroka zagotavlja nekatera jamstva, na primer to, da najbolj ranljive otroke zasliši specializirani psiholog in pogovor posname, da zaslišanja ni treba ponoviti pred sodiščem in da se otrok izogne srečanju z domnevnim storilcem.

• Civilno pravosodje: Redna civilna sodišča (Juzgados de Primera Instancia) obravnavajo zahtevke otrok na podlagi civilnih procesnih zakonov, poleg tega pa obstajajo specializirana civilna sodišča, ki obravnavajo izključno družinske zadeve, imenovana družinska sodišča (Juzgados de Familia).

Državno tožilstvo lahko sodeluje v civilnih sodnih postopkih, v katerih sodelujejo otroci ali invalidi, dokler ni imenovan skrbnik.

Čeprav mladoletniki po navadi nimajo sposobnosti, da bi lahko sami začeli civilni postopek, zakon določa, da če bi lahko ukrep vplival na njihove interese in če so dovolj zreli, bi morali biti zaslišani, v vsakem primeru pa, če so že dopolnili 12 let.

V primeru ločitve ali razveze zakonske zveze sodišče med postopkom ves čas upošteva koristi otroka.

Upravni postopki, v katerih sodelujejo otroci, so: varstvo otroka, posvojitve, azil, migracije, zdravje, izobraževanje in upravne sankcije.

3. Pravni ukrepi in ukrepi politike, namenjeni preprečevanju neupravičenih zamud pri obravnavi zadev, v katere so vključeni otroci

Sistemski zakon št. 1/1996 z dne 15. januarja o pravnem varstvu mladoletnikov (LOPJM) na splošno in za vsa področja določa, da imajo v sodnih in upravnih postopkih navzočnost ali zaslišanja mladoletnikov prednost ter jih je mogoče izvesti tako, kot je primerno glede na okoliščine in zrelost otroka, po potrebi tudi ob pomoči kvalificiranih strokovnjakov ali izvedencev, pri čemer je treba varovati zasebnost otroka in uporabljati jezik, ki ga ta razume, na dostopen način in prilagojeno okoliščinam, ter ga obvestiti o vsebini vprašanj in posledicah njegovih mnenj in pri tem v celoti upoštevati vsa procesna jamstva, da se preprečijo zamude v postopkih, v katerih sodelujejo mladoletniki.

• Kazenske zadeve: pravni ukrepi in ukrepi politike se razlikujejo glede na to, ali je otrok v vlogi žrtve ali storilca.
• Civilno pravosodje: tožniki lahko od sodišča zahtevajo uvedbo preventivnih ukrepov. Na splošno otroci v svojem imenu ne morejo od sodišča zahtevati uvedbe preventivnih ukrepov, ampak potrebujejo pomoč pravnega zastopnika.

Kadar so otroci udeleženi v družinskih postopkih, se preventivni ukrepi v korist otroka po navadi uvedejo še pred izrekom sodbe, na primer dodelitev v varstvo in vzgojo, ukrepi glede prehrane, stikov, finančni ukrepi itd.

4. Posebni mehanizmi podpore in postopki, namenjeni otrokom, ter korist otroka

Španska zakonodaja vsebuje nekatere pomembne določbe, s katerimi se krepijo ukrepi za lažje uveljavljanje pravic mladoletnikov in vzpostavlja ustrezen pravni okvir glede mladoletnih tujcev, ki tistim, ki so v Španiji, ne glede na njihov upravni status, priznava pravice do izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialnih storitev pod enakimi pogoji kot španskim mladoletnikom. Mladoletnikom pod zaščito javnih subjektov se status zavarovane osebe v zvezi z zdravstvenim varstvom prizna po uradni dolžnosti.

Javni organi morajo zagotoviti varstvo ranljivih skupin, kot so mladoletniki brez spremstva, mladoletniki, ki potrebujejo mednarodno zaščito, otroci invalidi ter žrtve spolnih zlorab, spolnega izkoriščanja, otroške pornografije in trgovine z ljudmi, da se zagotovi upoštevanje pravic, ki jih imajo po zakonu.

Sistemski zakon o pravnem varstvu mladoletnikov kot temeljno načelo upravnih ukrepov določa varstvo otrok pred vsemi oblikami nasilja, tudi tistimi v njihovem družinskem okolju, med drugim nasilja zaradi spola, trgovine z ljudmi in pohabljanja ženskih spolnih organov. Varstvo otrok, ki so žrtve nasilja v družini, je eden od stebrov novega zakona o varstvu otrok in mladostnikov, objavljenega 28. julija 2015.

Uradi za pomoč žrtvam kot enote v okviru ministrstva za pravosodje ali avtonomnih skupnosti so prevzeli pristojnosti na tem področju. Ti uradi opravijo individualno oceno žrtve, da se opredelijo njene posebne potrebe, ter ji pomagajo na pravnem, psihološkem in socialnem področju, da se čim bolj zmanjša primarna viktimizacija in se prepreči sekundarna viktimizacija. Zagotavljajo se posebne storitve v podporo otrokom.

Glede vključenosti otrok v sodne postopke velja: španska zakonodaja mladoletnikom v vseh zadevah, ne glede na njihovo starost, invalidnost ali katero koli drugo okoliščino, priznava pravico do izražanja mnenja, in sicer v družinskih, upravnih in sodnih postopkih ter v postopku mediacije, če se v njih sprejemajo odločitve, ki vplivajo na njihovo osebno, družinsko ali socialno življenje, pri tem pa je treba ustrezno upoštevati njihovo mnenje, odvisno od starosti in zrelosti otroka. Otrok mora torej prejeti informacije, na podlagi katerih lahko uveljavlja to pravico, v razumljivem jeziku in v preprosti obliki, prilagojenima njegovim okoliščinam.

Ker je načelo koristi otroka prednostno, v smislu materialne pravice, splošnega načela razlage in kot postopkovno pravilo, španska zakonodaja (sistemski zakon o pravnem varstvu mladoletnikov) zahteva, da se sprejmejo vsi zaščitni in drugi ukrepi v korist otroka, zlasti varstvo zasebnosti.

Na splošno velja, da je treba v vsakem posameznem primeru opredeliti korist otroka ter pri tem upoštevati vse okoliščine, ki se nanj nanašajo.

Opredelitev pojma koristi otroka in merila za njihovo opredelitev so podrobno določena v členu 2 sistemskega zakona o pravnem varstvu mladoletnikov.

5. Spremljanje izvrševanja odločb v postopkih, ki vključujejo otroke

Otrok kot storilec: končni cilj kazenskih določb glede otrok je njihova ponovna vključitev v družbo. V ta namen je treba sprejeti vzgojne ukrepe in zagotoviti specializirano osebje. Zagotavljanje otroku prijaznega pravosodja je po koncu sodnega postopka večinoma v pristojnosti avtonomnih skupnosti, primarno odgovornih za potrebne ukrepe rehabilitacije, dela v splošno korist ali izobraževanja.

Otrok kot žrtev: otrokom, ki so žrtve kaznivega dejanja, se zagotovijo socialne storitve, prilagojene njihovim okoliščinam.

Civilno pravosodje:

Otroci so lahko stranke v civilnih sodnih postopkih, zato se jim vsaka zadevna sodna odločba sporoči in lahko zahtevajo izvršitev sodne odločbe, vendar samo prek svojih pravnih zastopnikov, saj nimajo procesne sposobnosti za vložitev vloge, razen če imajo popolno poslovno sposobnost.

Otrok kot toženec: otroci so lahko odgovorni za kršitev pogodbe, ki so jo sklenili, in za to odgovarjajo s svojim premoženjem.

6. Dostop do pravnih sredstev

Pomembno je opozoriti, da je v španskem pravu režim dostopa do pravnih sredstev, kot so ukrepi za varstvo pravic otroka v primeru nasprotja interesov med otrokom in straši, enak v vseh jurisdikcijah.

Kazensko pravosodje:

Kako ravnati v primeru odločitve, da se pregon ne nadaljuje? Španski zakon št. 4/15 določa zelo širok pravni okvir za zaščito mladoletnih žrtev.

Vsi otroci so upravičeni do informacij, vložitve pritožbe ali drugega pravnega sredstva ali zahtevati sodno presojo ter zahtevati odškodnino/nadomestilo med kazenskim postopkom, v katerem so v vlogi žrtve, ali po njem. Vsak otrok, ki nima dovolj sredstev, ima pravico do brezplačne pravne pomoči.

Civilno pravosodje:

Otrok lahko za obrambo svojih pravic in jamstev:

• zahteva varstvo in skrbništvo pristojnega javnega organa;
• obvesti državnega tožilca o svojih okoliščinah;
• vloži vlogo pri varuhu človekovih pravic;
• zahteva razpoložljiva socialna sredstva od organov javne uprave;
• zahteva pravno pomoč in imenovanje zagovornika;
• vloži posamezne pritožbe pri Odboru za pravice otroka.

V primeru nasprotja interesov zakonodaja določa, da se imenuje ustrezen skrbnik.

Pri civilnih sodiščih se lahko vloži ugovor zoper upravne odločitve glede varstva mladoletnikov.

Otrokom prijazno pravosodje v Španiji (606 Kb)

1. Pravna sposobnost mladoletnikov

Mladoletne osebe, mlajše od 18 let, po francoskem pravu niso pravno sposobne. Pri uveljavljanju pravic jih mora zastopati zakoniti zastopnik (običajno so to starši). Mladoletniki morajo biti vključeni v vse odločitve, ki jih zadevajo in so relevantne zanje, odvisno od njihove starosti in sposobnosti razsojanja.

2. Dostop do primernih postopkov

Za zadeve, ki vključujejo mladoletnike je pristojno specializirano osebje, zlasti specializirani sodniki na sodiščih za mladoletnike. V postopkih, ki vključujejo mladoletnike, lahko posredujejo direktorat za varstvo mladih (Protection judiciaire de la jeunesse) in pooblaščena združenja.

Zakon določa, da lahko mladoletnik začne spor s svojimi starši. V tem primeru se lahko za priložnostnega upravitelja imenuje neodvisna oseba.

V kazenskih zadevah imajo mladoletniki pravico do pomoči odvetnika, ne da bi za to potrebovali dovoljenje staršev. Pravna pomoč se jim zagotovi brezplačno. Odvetniki so prvi vir informacij za mladoletnike ter slednje podpirajo in ščitijo. Zaprosijo lahko, da se sodba izreče za zaprtimi vrati, da je položaj mladoletnika takšen, da ne more videti obtoženca, da se morebitno dodatno zaslišanje nadomesti s ponovnim pregledom spisa in da se nekatera preiskovalna dejanja (npr. „soočenje“) opustijo.

– Kadar je mladoletnik toženec ali stranka v postopku in je kršena ena od njegovih pravic, se lahko postopek ali pripor razveljavi. Mladoletne osebe (starejše od 10 let) se lahko priprejo pod nadzorom posebej usposobljenih strokovnjakov v prostorih, rezerviranih za mladoletnike.

– Kadar je mladoletnik priča v posamezni zadevi, morata sodnik in pripadnik kriminalistične policije upoštevati njegovo ranljivost. Mladoletnim osebam, mlajšim od 16 let, ni treba zapriseči.

– Mladoletnim žrtvam se odobri posebno varstvo. Poleg tega, če je mladoletnik tožnik v pravdnem postopku, lahko zahteva odškodnino za škodo, ki jo je utrpel. Če obsojeni storilec ni solventen, lahko žrtev prejme odškodnino iz jamstvenega sklada (odvisno od okoliščin), Odbora za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj (CIVI – Commission d'indemnisation des victimes d'infractions) in/ali Službe za pomoč pri izterjavi odškodnine za žrtve kaznivih dejanj (SARVI – Service d'Aide au Recouvrement des Victimes d'Infractions).

V civilnih zadevah mora mladoletnike na splošno zastopati njihov zakoniti zastopnik. Upravitelj se imenuje, če obstaja nasprotje interesov med mladoletnikom in njegovim staršem. Starši lahko v 15 dneh vložijo pritožbo na imenovanje upravitelja.

V nekaterih situacijah zakon izrecno določa, da lahko mladoletniki dejanja opravljajo v svojem imenu (zlasti kar zadeva ogrožene mladoletnike v zvezi s pomočjo za izobraževanje, vlogami za zapriseženo pisno izjavo (affidavit) za namene ugotavljanja očetovstva in materinstva, vloge za pridobitev enakopravnega položaja in vloge za ugotovitev državljanstva tujih mladoletnikov brez spremstva).

3. Zakoni in ukrepi za skrajšanje rokov v zadevah, ki vključujejo mladoletnike

V kazenskih zadevah lahko državni tožilec odredi takojšnjo zglasitev mladoletnika na sodišču za mladoletnike, da tako zagotovi izvedbo obravnave v roku 10 dni do dveh mesecev. Ta postopek je mogoč le, če ni več potrebna preiskava dejstev, in sicer v zvezi s točno določenimi kaznivimi dejanji in v skladu s starostjo mladoletnika ter zagroženo kaznijo. Poleg tega lahko zgodnejša zglasitev na sodišču državnemu tožilcu omogoči, da odredi obravnavo pred sodiščem za mladoletnike v enem do treh mesecih.

V civilnih zadevah ni posebne določbe za pospešitev postopka na prvi stopnji v zadevah, ki vključujejo mladoletnike, kadar pa se vloži pritožba zoper odločitev sodišča za mladoletnike, zakon določa, da je treba zadevo obravnavati prednostno.

4. Posebni mehanizmi in postopki za podporo otroku in otrokova korist

Koristi mladoletnikov so osrednjega pomena v sodnih postopkih, ki vključujejo otroke. Zakon pogosto poudarja, da morajo sodniki svoje sodbe utemeljiti na podlagi bistvenih meril zaščite otrokove koristi. Upoštevati morajo družinski, socialni in ekonomski položaj otroka in izražena mnenja. Vendar otrokova korist ni opredeljena v nobenem protokolu ali smernicah.

V kazenskih zadevah regionalni organi opozorijo sodni organ, kadar je mladoletnik bil oziroma se domneva, da je bil žrtev slabega ravnanja. Kadar je bil mladoletnik žrtev spolne zlorabe mora državni tožilec nemudoma obvestiti sodnika sodišča za mladoletnike in zaprositi za pomoč z rehabilitacijo.

Obveznosti, ki izhajajo iz varovanja poklicne skrivnosti odvetnikov, ne veljajo v primerih zlorabe ali prikrajšanosti mladoletnikov. Različna kazniva dejanja zoper mladoletnike imajo daljše zastaralne roke, ki začnejo teči, ko žrtev postane polnoletna. Obravnave, ki vključujejo obtoženca, ki je mladoletnik, morajo potekati za zaprtimi vrati. Objavljanje vsebine obravnav je prepovedano.

V civilnih zadevah je sodnik sodišča za mladoletnike odgovoren za pomoč pri rehabilitaciji, če je mladoletnik ogrožen. Poleg tega civilni zakonik podeljuje široka pooblastila sodnikom v družinskem sodstvu, ki morajo biti „posebej skrbni, da zaščitijo otrokovo korist“.

5. Izvršba odločb v zvezi z mladoletniki

V kazenskih zadevah so starši mladoletnika in njegov odvetnik neposredno vključeni pri izvajanju vseh ukrepov. Sodnik na sodišču za mladoletnike ali preiskovalni sodnik lahko v preiskovalni fazi izreče različne ukrepe (mladoletnim osebam, starim med 10 in 18 let: ukrepe namestitve, pogojno obsodbo, povračilo škode in dnevne dejavnosti; mladoletnim osebam, starim med 13 in 18 let: pridržanje pred sojenjem, nadzor sodišča in nadzor prebivališča z elektronskim spremljanjem).

Sodišča za mladoletnike lahko odredijo izročitev mladoletnih oseb med 10. in 18. letom starosti njihovi družini, povračilo škode, preizkusno dobo, dnevne dejavnosti, ukrepe namestitve ali sodno varstvo. Za mladoletne osebe, stare med 13 in 18 let, lahko sodišče izda tudi sodni ukor ali opomin, odredi dejavnost povračila škode, dnevno dejavnost (ki lahko v primeru mladoletnih oseb, starih med 16 in 18 let, vključuje delo v splošno korist), pogojno obsodbo ali sodno varstvo. Mladoletnim osebam, starim med 10 in 18 let, se lahko naloži kazen: prepoved vstopa v določene prostore, prepoved srečevanja določenih oseb ter namestitev in kot skrajni ukrep za mladoletnike, starejše od 13 let, zaporno kazen (v oddelku za mladoletnike preiskovalnega pripora ali v vzgojnem zavodu); obvezna je prisotnost specializiranih vzgojiteljev).

V civilnih zadevah so odločbe o starševski skrbi, preživnini ali zaščiti ogroženih mladoletnikov izvršljive takoj. Odvisno od sposobnosti razsojanja mladoletnika morajo v večini zadev sodbo izvršiti starši. V primeru spora s starši in če sodišče še ni odločilo o tem vprašanju (npr. z imenovanjem skrbnika), je za izvršitev ukrepov v korist mladoletnika odgovoren upravitelj.

6. Posvojitev

Posvojitev ima več faz: pridobitev soglasja, ujemanje in povezanost med otrokom in posvojiteljem ter pravni postopek, ki ustanavlja odnos starš-otrok. V Franciji obstajata dve vrsti posvojitev: preprosta posvojitev (ohranitev izvornega odnosa starš-otrok) in popolna posvojitev (samo za otroke, mlajše od 15 let; izvorni odnos starš-otrok nadomesti odnos s posvojitelji).

Pristojno sodišče v obeh primerih je višje sodišče (Tribunal de Grande Instance), posvojitev pa se lahko odobri le, če je v korist mladoletnika. Mladoletnik, starejši od 13 let, mora s svojo posvojitvijo soglašati.

Otrokom prijazno pravosodje v Franciji (749 Kb)

Pravna sposobnost otrok

Otroci na Hrvaškem imajo pravno sposobnost (sposobnost biti subjekt pravic in obveznosti) in procesno sposobnost (sposobnost biti tožeča ali tožena stranka v sodnem postopku). Otroci lahko pridobijo sposobnost opravljanja pravnih dejanj (sposobnost sklepanja pogodb in ustvarjanja pravnih učinkov, ki jo običajno pridobijo, ko dopolnijo 18 let), če sklenejo zakonsko zvezo, postanejo starši (pri starosti najmanj 16 let) ali sklenejo pogodbo o zaposlitvi (pri starosti najmanj 15 let).

Dostop do posebnih postopkov

Zadevni deležniki, ki lahko sodelujejo v kazenskem postopku, v katerega so vključeni otroci, so:

• varuh otrokovih pravic (pravobranitelj za djecu);
• specializirani policisti z ministrstva za notranje zadeve, ki so usposobljeni za delo z otroki, ki se znajdejo v vlogi žrtve ali storilca kaznivega dejanja;
• sodišča in sodniki za mladoletnike v kazenskih postopkih, v katere so vključeni otroci;
• državni tožilec pri državnem tožilstvu, odgovoren za mladoletnike;
• odvetniki, specializirani za postopke v zvezi z otroki, ki jih glede na potrebe imenuje predsednik sodišča s seznama hrvaške odvetniške zbornice (Hrvatska odvjetnička komora) (po navadi kot zagovornike);
• socialni delavci, ki imajo pomembno vlogo v kazenskih postopkih, v katere so vključeni otroci;
• posebne ambulante in bolnišnice za otroke;
• številne specializirane nevladne organizacije, strokovni svetovalci z nepravnih področij (pri sodiščih za mladoletnike in državnem tožilstvu), prostovoljci itd.

Sodelovanje otroka ali mladoletnika (do 23. leta starosti) v sodnem postopku, kadar je otrok storilec kaznivega dejanja, ureja zakon o sodiščih za mladoletnike (Zakon o sudovima za mladež).

Civilne postopke, vključno s tistimi, v katere so vključeni otroci, vodijo občinska sodišča (općinski sudovi), ker ne obstajajo posebna sodišča, ki bi obravnavala samo spore, v katere so vključeni otroci in mladoletniki. Na prvi stopnji so za zadeve s področja preživnine, obstoja ali neobstoja zakonske zveze, razveljavitve in razveze zakonske zveze, ugotavljanja ali izpodbijanja očetovstva ali materinstva ter vzgoje in varstva otroka in starševske skrbi pristojna občinska sodišča.

Centri za socialno delo (Centri za socijalnu skrb) so javni organi, katerih cilj je zaščititi otroke in jim zagotavljati podporo, imajo pa tudi možnost vplivati na odločitve sodišča. Centri za socialno delo lahko imajo pravni status stranke v postopku ali pa lahko sodelujejo kot intervenienti. Ti centri imajo različne možnosti varstva koristi otroka, saj imajo pomembno vlogo pri varstvu otrok v sodnih postopkih.

Varuh otrokovih pravic je neodvisen organ, ki je odgovoren samo parlamentu ter ima cilj varovanja, spremljanja in uveljavljanja pravic in koristi otrok.

Ne obstajajo posebna sodišča ali institucije, ki bi obravnavale izključno otroke in mladoletnike v upravnih postopkih. Obstoječa upravna sodišča (upravni sudovi) imajo splošno pristojnost za obravnavo upravnih sporov, vključno s tistimi, ki vključujejo otroke/mladoletnike.

Vsi pristojni organi, vključeni v kazenski postopek, v katerega so kot obdolženci ali žrtve vključeni otroci ali mladoletniki, morajo ravnati hitro in postopek čim prej končati. V skladu z zakonom o sodiščih za mladoletnike (Zakon o sudovima za mladež) so kazenski postopki zoper mladoletnike ali mlade odrasle ali v primerih pravnega varstva otrok nujni in jih je treba sprožiti ter sprejeti ustrezne odločitve brez nepotrebnega odlašanja. Sodni postopki zoper mladoletne storilce kaznivega dejanja ter preiskave in postopki policije in tožilstva so nujni.

Zamude pri izvrševanju kazenskih sankcij zoper mladoletnike je treba čim bolj zmanjšati, sodišče pa mora tak postopek začeti brez nepotrebnega odlašanja, potem ko odločitev sodišča postane pravnomočna in ni nobenih pravnih ovir za njeno izvršitev.

Postopki, v katerih se odloča o osebnostnih pravicah otroka, so nujni; prvi narok se opravi v petnajstih dneh od začetka postopka. V postopkih glede začasnih odredb, varstva in vzgoje otrok ter osebnih stikov z otrokom ter glede vrnitve otroka se odločitve sprejemajo in odločbe izrekajo v tridesetih dneh od začetka postopka. Drugostopenjsko sodišče mora sprejeti odločitev in izreči odločbo v tridesetih dneh od prejetja pritožbe.

V skladu z zakonikom o kazenskem postopku (Zakon o kaznenom postupku) ima žrtev, ki je otrok ali mladoletnik, pravico do izjave, pričanja in sodelovanja v kazenskem postopku. Otroci ali mladoletniki imajo tudi pravico prejeti ustrezna dejstva in predložiti dokaze v zvezi s kaznivim dejanjem in kazenskim postopkom ter pravico do pritožbe. Pravico imajo zastavljati vprašanja osumljencem, pričam in izvedencem na sodnih narokih ter predložiti svoja mnenja in pojasnila glede takega pričanja.

V praksi strokovnjaki, ki sodelujejo v postopkih za varstvo otrok, ocenjujejo koristi otroka in lahko sodišču predlagajo ukrep za varstvo otrok. Korist otroka se presoja na podlagi načel in metod dela socialnih delavcev, psihologov, učiteljev in drugih.

Da se zagotovi skladnost z Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic, lahko sodišče otroku dodeli posebnega zastopnika, kadar nosilec starševske odgovornosti ne more zastopati otroka zaradi navzkrižja interesov. Tak zastopnik je po navadi odvetnik z ustreznimi izkušnjami v postopkih v zvezi z otroki. Posebni zastopniki se lahko dodelijo v nekaterih sodnih postopkih glede pridržanja otroka ali mladoletnika, v primeru ločitve in posvojitve in v zadevah glede varstva osebnostnih pravic in koristi otroka.

Varstvo koristi otroka je eno od načel hrvaške ustave, ki med drugim določa, da so starši odgovorni za vzgojo, dobrobit in izobraževanje svojih otrok ter da morajo svojim otrokom zagotoviti celovit in usklajen osebnostni razvoj. V skladu z zadevno zakonodajo mora država posebno pozornost nameniti sirotam in mladoletnikom, ki jih starši zanemarjajo, vsaka oseba pa mora zaščititi otroka in obvestiti zadevne organe o kakršni koli morebitni škodi, ki se povzroča otroku. Mladi, matere in invalidi so upravičeni do posebnega varstva na delovnem mestu. Vsi bi morali imeti dostop do izobraževanja pod enakimi pogoji. Obvezno šolanje je po zakonu brezplačno.

Spremljanje izvrševanja odločb v postopkih, ki vključujejo otroke

Hrvaška je sprejela zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, izrečenih mladoletnikom, obsojenim za kazniva dejanja in prekrške (Zakon o izvršavanju sankcija izrečenih maloljetnicima za kaznena djela i prekršaje).

Namen navedenega zakona je urediti naslednje:

• pogoje za izvrševanje kazenskih sankcij, ki se izrečejo otrokom/mladoletnikom v kazenskem postopku zaradi storjenih kaznivih dejanj, zlasti glede vzgojnih ukrepov, prestajanja kazni v zaprtih zavodih za mlade in varnostnih ukrepov, ter
• pogoje za izvrševanje kazenskih sankcij za prekrške, ki so jih storili otroci/mladoletniki.

Predstavniki pristojnega centra za socialno delo imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju ustrezne obravnave otrok, ki so storili kaznivo dejanje.

Center za socialno delo je odgovoren tudi za pozivanje otrok in njihovo usmerjanje k izvrševanju vsakega vzgojnega ukrepa, pri čemer jim zagotavlja vse potrebne informacije in podporo. Namen vzgojnih ukrepov je mladoletnim prestopnikom zagotoviti varstvo, skrb, pomoč, nadzor ter splošno ali poklicno izobraževanje in tako vplivati na njihovo vzgojo in izoblikovanje osebnosti ter izboljšati njihov občutek za odgovornost, da dejanja ne bodo ponovili.

Vrste vzgojnih ukrepov so: sodni opomin, posebne obveznosti (kot so opravičilo oškodovancu; odprava škode, povzročene s kaznivim dejanjem, v skladu z zmožnostmi otroka; redno šolanje; redno delo; usposabljanje za poklic, ki ustreza njihovim sposobnostim in željam; pridobitev zaposlitve in vztrajanje pri njej; uporaba dohodka pod nadzorom in po nasvetu upravitelja vzgojnega ukrepa; vključevanje v delo humanitarnih organizacij ali lokalne ali okoljevarstvene dejavnosti; prepoved obiskovanja določenih krajev ali dogodkov ali druženja s posamezniki, ki slabo vplivajo nanje; zdravljenje ali zdravljenje odvisnosti od drog ali druge odvisnosti s soglasjem zakonitega zastopnika mladoletnika; sodelovanje v individualni ali skupinski psihosocialni terapiji v mladinskem svetovalnem centru; udeleževanje tečajev za poklicno usposabljanje; prepoved zapuščanja svojega stalnega ali začasnega prebivališča za daljše časovno obdobje brez odobritve centra za socialno delo; napotitev na pristojni center za opravljanje vozniškega izpita za preverjanje znanja prometnih predpisov; prepoved približevanja ali nadlegovanja žrtve), dodatna skrb in nadzor, dodatna skrb in nadzor med dnevnim varstvom v popravnem zavodu, napotitev v disciplinski center, napotitev v prevzgojno institucijo, napotitev v center za pridržanje, napotitev v posebno prevzgojno institucijo.

Prestajanje kazni v zaprtem zavodu za mlade je posebna vrsta odvzema prostosti in se mora izreči pod posebnimi pogoji, ki jih je treba izpolniti za njegovo izrekanje, njegovo trajanje in namen ter omejitev kazenske sankcije. Starejšim mladoletnim storilcem kaznivega dejanja (ki so stari vsaj 16 let, vendar v času, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje, še niso dopolnili 18 let) se lahko izreče prestajanje kazni v zaprtem zavodu za mlade, če so storili kaznivo dejanje, za katerega je predpisana kazen zapora treh let ali več, in kadar zaradi narave in resnosti kaznivega dejanja ter visoke stopnje krivde vzgojni ukrep ni upravičen.

Otroke ali mladoletnike, ki nimajo pravne sposobnosti, zastopa pravni zastopnik, ki jim zagotavlja informacije o odločitvah sodišča in izvrševanju kazenskih sankcij.

Sodišča lahko med izvršilnim postopkom sprejmejo nekatere zaščitne ukrepe, s katerimi zaščitijo otroke ali mladoletnike pred nepotrebno škodo po izvedbi izvensodnega postopka. Ti zaščitni ukrepi so: omejevanje neprimernih stikov ali omejeni stiki s staršem, starim staršem, bratom ali sestro (oziroma polbratom ali polsestro) otroka ali zakoncem otroka.

Dostop do pravnih sredstev

(a) Kazenski postopek

Vsaka oseba se lahko pritoži zoper sodbo pristojnega sodišča v skladu z veljavnimi določbami zakonika o kazenskem postopku. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se lahko pritožijo otrok ali mladoletnik, ki je žrtev kaznivega dejanja, državni tožilec, obdolženec in njegov zagovornik. Oškodovanec se lahko pritoži zoper sodbo zaradi odločitve sodišča v zvezi s stroški kazenskega postopka ali na podlagi odškodninskega zahtevka. Če pa je državni tožilec prevzel kazenski pregon od oškodovanca, ki nastopa kot zasebni tožilec, se slednji lahko pritoži iz kakršnih koli razlogov, zaradi katerih je mogoče sodbo izpodbijati.

Vse osebe, ki imajo pravico do pritožbe zoper sodbo, s katero se izreče kazen ali vzgojni ukrep zoper mladoletnika, ali zoper odločbo o prekinitvi postopka, lahko to storijo v osmih dneh od prejema sodbe ali sodne odločbe. Zagovornik obdolženca, državni tožilec, zakonec, sorodnik v ravni črti, posvojitelj, skrbnik, brat, sestra ali rejnik lahko vložijo pritožbo v korist mladoletnika tudi proti njegovi volji. Sodišče druge stopnje lahko spremeni odločitev sodišča prve stopnje z izrekom strožjih sankcij zoper mladoletnika le, če se to predlaga v pritožbi.

(b) Civilni postopek

Otroci in mladostniki, vključeni v sodni postopek, imajo pravico vložiti pritožbo, drugo pravno sredstvo ali ukrep na podlagi splošnih pravil iz zakonika o civilnem postopku (Zakon o parničnom postupku) in zakona o obligacijskih razmerjih (Zakon o obveznim odnosima).

Ker otroci in mladostniki na splošno nimajo pravne sposobnosti, posebne ukrepe v njihovem imenu sprejmejo njihovi starši ali skrbniki kot njihovi pravni zastopniki. Otrokov pravni zastopnik je upravičen do opravljanja vseh procesnih dejanj v imenu otroka, vključno z vložitvijo pritožbe. Zoper sodbe sodišč prve stopnje se lahko vloži pritožba, ki odloži izvršitev zadevne odločbe sodišča. Pritožbo je mogoče vložiti zaradi hude kršitve določb, ki urejajo civilne postopke, napačne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Rok za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje je običajno 15 dni od prejema sodbe.

Posvojitev

Družinski zakon (Obiteljski zakon) ureja posvojitev kot posebno obliko družinskopravne skrbi in pravnega varstva otrok, ki so brez ustrezne starševske skrbi, kar ustvarja trajen odnos med starši in otrokom ter posvojiteljem podeljuje starševsko pravico. Posvojitelji morajo biti hrvaški državljani (v izjemnih primerih so lahko tuji državljani, če je to v otrokovo posebno korist), stari najmanj 21 let in vsaj 18 let starejši od posvojenega otroka. Otroka lahko skupaj posvojita zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti, en zakonec/partner v zunajzakonski skupnosti, če je drugi zakonec/partner v zunajzakonski skupnosti starš ali posvojitelj, in sicer s soglasjem drugega zakonca/partnerja v zunajzakonski skupnosti, ter oseba, ki ni sklenila zakonske zveze in ni v zunajzakonski skupnosti.

Posvojitev je mogoča do otrokovega 18. leta, če otrok izpolnjuje pravne zahteve za posvojitev in če je to v otrokovo korist. Otrok, ki je dopolnil 12 let, mora dati pisno soglasje za posvojitev.

Postopek posvojitve vodi center za socialno delo v kraju stalnega ali začasnega prebivališča morebitnih posvojiteljev.

Če je posvojitelj ali otrok tujec, se lahko posvojitev opravi le s predhodnim soglasjem ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.

1. Pravna sposobnost otroka

Na Cipru postanejo otroci kazensko odgovorni pri 14 letih. V vseh zadevah je najnižja starost, pri kateri lahko tožnik samostojno predloži zadevo sodišču, 18 let.

2. Dostop do prilagojenega postopka

2.1 Kazensko pravosodje

Na splošno otroci nimajo pravne sposobnosti biti stranka v postopku in lahko torej tožbo vložijo le prek staršev/skrbnika.

Kar zadeva sodišča, kazenske zadeve, v katerih je žrtev otrok, trenutno obravnavajo redna kazenska sodišča. Vendar obstajajo specifični zakoni, ki vsebujejo specializirane določbe za upoštevanje potreb otrok, namenjeni zaščiti otrok, ki so žrtve/priče.

2.2 Civilno pravosodje

Ni posebnih institucij, ki bi obravnavale otroke v civilnih sodnih postopkih.

2.3 Upravno pravosodje

Službe socialnega varstva pri Ministrstvu za delo, socialno varstvo in socialno zavarovanje zagotavljajo storitve varstva in podpore otrok v celotnem sodnem postopku. Vse storitve, ki jih zagotavljajo službe socialnega varstva, in vse politike, ki jih izvajajo, na prvo mesto postavljajo otrokovo korist.

2.4 Pravni ukrepi in ukrepi politike, ki se sprejemajo za preprečevanje nepotrebnih zamud pri obravnavi zadev, ki vključujejo otroke

Rokov za začetek ali končanje civilnih sodnih postopkov ni, ne glede na to, ali so vključeni otroci ali odrasli.

V rednih civilnopravnih zadevah poskušajo sodišča v čim večji meri prednostno obravnavati zadeve, ki vključujejo otroke, ob upoštevanju velikega števila zadev. Vse zahtevane začasne odredbe se obravnavajo brez nepotrebnega odlašanja.

2.5 Posebni mehanizmi za podporo otroku

V primeru civilnih sodnih postopkov ni ureditve, ki bi zagotavljala, da so prostori sodišča primerni za otroke, prav tako pa se ne zagotavlja nobena psihološka ali druga podpora, razen če je ugotovljena posebna potreba po tovrstni podpori.

Prav tako ni predpisov, ki bi določali, da morajo biti sodne obravnave prilagojene tempu in sposobnosti koncentracije otroka. Če naj bi se med obravnavo predložilo slikovno ali drugo gradivo, za katero se šteje, da bi bilo lahko škodljivo za otroka, lahko sodnik odredi, da se otroka odstrani iz sodne dvorane. Edini ukrep zavarovanja v civilnih postopkih je vodenje postopka brez navzočnosti javnosti.

3. Večdisciplinarni vidiki

V primerih nasilja v družini službe socialnega varstva sodelujejo z vsemi drugimi ustreznimi službami, pri čemer uporabljajo priročnik za medresorske postopke, ki ga je leta 2002 odobril Svet ministrov. V primerih spolne zlorabe zoper otroke službe socialnega varstva sodelujejo z drugimi ustreznimi službami ter vzpostavijo večdisciplinarni pristop.

4. Usposabljanje strokovnjakov

Ciprska policijska akademija, ki je izobraževalna ustanova ciprske policije, zagotavlja predavanja na temo obravnave zadev, povezanih z mladoletnimi osebami, na vseh ravneh policijskega usposabljanja. Takšna predavanja, namenjena izobraževanju policistov na vseh položajih, se zagotavljajo v okviru programa osnovnega usposabljanja za zaposlovanje policistov, naprednih tečajev in specializiranih tečajev.

Uradniki socialnih služb prejmejo začetno in nadaljevalno usposabljanje glede vprašanj v zvezi z otroki, tj. razgovor z otrokom, obravnava zadev, ki vključujejo otroke, itd.

Kar zadeva sodbe rednih civilnih in kazenskih sodišč, ni obveznosti glede usposabljanja v zvezi z ravnanjem z otroki med sodnim postopkom. Sodniki se običajno udeležujejo izobraževalnih seminarjev in konferenc na Cipru in v tujini, kadar so organizirani.

5. Otrokova korist

V primerih, ko mora sodišče sprejeti odločitev glede otrokove koristi, lahko pri tem upošteva poročilo, ki ga pripravijo službe socialnega varstva, ki poleg ugotovitev uradnikov socialnih služb vsebujejo tudi stališča otroka.

6. Spremljanje odločb v postopkih, ki vključujejo otroke

Zakon o mladoletnih prestopnikih naj bi bil korenito revidiran, da bi se zagotovili predvsem postopki v korist otrok in mladih. To bo izboljšalo in okrepilo otrokovo korist v postopkih, ki vključujejo otroke.

7. Dostop do pravnih sredstev

Otrok lahko vse pritožbe, pravna sredstva ali zahteve za sodno presojo v običajnih postopkih vložijo prek svojega starša, zakonitega skrbnika ali zakonitega zastopnika.

Kar zadeva zahtevke za odškodnino ali nadomestilo med kazenskim postopkom, v katerem je žrtev otrok, ali po koncu postopka, mora navaden civilni zahtevek za odškodnino ali nadomestilo v imenu otroka vložiti njegov starš ali zakoniti skrbnik. Kar zadeva odredbe o odškodnini žrtvam v dejanskem kazenskem postopku, imajo redna kazenska sodišča omejena pooblastila.

Kadar med otrokom in njegovimi starši/skrbniki obstaja nasprotje interesov, lahko službe socialnega varstva v okviru službe direktorja prevzamejo vlogo skrbnika, po potrebi pa se otroku določi še zakoniti zastopnik.

8. Družinsko življenje

V Republiki Ciper obstajajo različne vrste posvojitev:

• nacionalne posvojitve,
• meddržavne posvojitve,
• posvojitve otroka zakonca iz prejšnje zakonske zveze.

Pri vseh posvojitvah se v prvi vrsti upošteva otrokova korist na podlagi člena 21 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

Otrokom prijazno pravosodje na Cipru (572 Kb)

1. Ustrezna sposobnost otroka

V Luksemburgu lahko tožnik začne postopek pred sodiščem v svojem imenu, ko dopolni 18 let, kar velja za vsa področja prava. Izjema so mladoletniki s popolno poslovno sposobnostjo, ki lahko vložijo vlogo v svojem imenu.

V Luksemburgu se kazniva dejanja, ki jih storijo otroci, ki zaradi svoje starosti še ne morejo biti kazensko odgovorni (tj. mlajši od 18 let), obravnavajo v posebnem pravosodnem sistemu. Otrok, mlajši od 18 let, torej na podlagi luksemburškega prava ne more storiti kaznivega dejanja, ampak dejanja, opredeljena kot kazniva, glede katerih je pristojno specializirano sodišče za mladoletnike (Tribunal de la jeunesse), ki izreka ukrepe zaščite, varstva in vzgoje in/ali izobraževanja.

2. Dostop do prilagojenega postopka

Civilne zadeve se obravnavajo pred civilnimi sodišči, razen v nekaterih družinskih zadevah in zadevah v zvezi z varstvom otrok. Na področju upravnega pravosodja ne obstajajo posebna družinska sodišča ali sodišča za mladoletnike. Upravna sodišča preverjajo le odločitve glede azila in migracij.

• Sodišče za mladoletnike je specializirano sodišče, pristojno za obravnavo osumljencev in storilcev kaznivih dejanj, ki so še otroci, ter za izrek varstvenih ukrepov otrokom, ki potrebujejo pomoč in varstvo. Sodišče za mladoletnike izreka ukrepe varstva in vzgoje in izobraževanja. Osumljenci/storilci, ki so še otroci, se ne štejejo za storilce v običajnem pomenu, ampak za otroke, ki potrebujejo varstvo in pomoč. Zato se kazensko pravo na splošno ne uporablja za otroke.
• Oddelek tožilstva za varstvo mladoletnikov na splošno obravnava vse zadeve, ki se nanašajo na otroke in družine. Kadar v sodnih postopkih sodelujejo žrtve, ki so še otroci, tožilci tesno sodelujejo z oddelkom pravosodne policije, zadolženim za varstvo mladoletnikov.
• V Luksemburgu je sodišče za mladoletnike specializirano sodišče, pristojno za obravnavo zadev v zvezi z varstvom otrok. Pri sodiščih za mladoletnike delajo specializirani sodniki, ki izvajajo zakone s področja varstva mladoletnikov. Družinski sodniki so pristojni za zadeve v zvezi s starševsko odgovornostjo. Nadzirajo tudi delo pravnih zastopnikov in skrbnikov. V tej vlogi lahko zahtevajo pojasnila od pravnih zastopnikov in skrbnikov otrok, pa tudi od otroka samega.

3. Pravni ukrepi in ukrepi politike, namenjeni pospeševanju obravnave zadev, v katere so vključeni otroci

Ne obstajajo posebne določbe, na podlagi katerih bi se zagotovilo, da civilni sodni postopki, v katere so vključeni otroci, potekajo brez nepotrebnih zamud. Glede postopkovnih rokov se uporabljajo splošna pravila (ki se uporabljajo tudi za odrasle). Ta pravila se razlikujejo glede na sodišče, ki obravnava zadevo.

4. Posebni mehanizmi podpore in postopki, namenjeni otrokom, ter korist otroka

• Vsakdo, odrasli in otroci, lahko zahteva brezplačne pravne informacije od sprejemne službe za pravne informacije (Service d'accueil et d’information juridique).

Navedena služba lahko otrokom pomaga pri dostopu do pravnih sredstev. Otroku lahko pomaga tudi odvetnik.

• Pojem „otrokova korist“ v zakonodaji, ki se uporablja, ni opredeljen.

Ocena otrokove koristi je v pristojnosti sodnika. Sodniki lahko pri oceni otrokove koristi upoštevajo več dejavnikov, vključno z otrokovo dobrobitjo, socialnimi dejavniki itd. Kljub veljavni pravni zahtevi lahko sodišče pri opredeljevanju otrokove koristi upošteva tudi mnenje otroka. Otrok lahko svoje mnenje izrazi med obravnavo v civilnih zadevah, na primer glede starševske odgovornosti.

Vsa sodišča upoštevajo mednarodne pravne instrumente, kot sta Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic in sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.

5. Spremljanje izvrševanja odločb v postopkih, ki vključujejo otroke

Otroci ne morejo v svojem imenu zahtevati izvršitve sodne odločbe. To pravico v njihovem imenu uveljavlja njihov pravni zastopnik.

Kadar je odločba izdana zoper toženca, ki je otrok, se izvršitev odločbe opravi zoper otrokovo ločeno premoženje. Tožencem, ki so otroci in ki ne izpolnijo svojih obveznosti, kot izhajajo iz sodne odločbe, ni mogoče izreči prisilnega ukrepa pridržanja.

V zadevah glede varstva otrok lahko otrok, ki ga zastopa odvetnik, zahteva izvršitev sodne odločbe v svojem imenu.

6. Dostop do pravnih sredstev

Otroka, ki želi vložiti pritožbo, pravno sredstvo ali vlogo za sodno presojo pri rednem sodišču, mora zastopati pravni zastopnik. Izjema so mladoletniki s popolno poslovno sposobnostjo, ki lahko vložijo pritožbo v svojem imenu.

Ker otrokov pravni zastopnik zastopa otroka in deluje v njegovem imenu, lahko vloge ali pravna sredstva vlaga brez otrokovega soglasja. Sodišče lahko imenuje začasnega upravitelja, če obstaja nasprotje interesov med starši in otroki.

Otrok se lahko ob pomoči odvetnika pritoži tudi zoper odločitve sodišča za mladoletnike.

7. Ustanove, ki zagotavljajo podporo otrokom:

• Office national de l’enfance (ONE)
• Socialna služba (SCAS) – Service de la protection de la jeunesse (SPJ):
• Ombudsman fir Kanner a Jugendlecher (OKaju)

8. Posvojitev

V Luksemburgu je posvojitev na voljo vsem prebivalcem Luksemburga, ne glede na to, ali so luksemburški državljani ali ne, ter drugim osebam, ki nimajo prebivališča v Luksemburgu in želijo posvojiti posameznika, ki tako prebivališče ima.

Zahteve glede posvojitve ureja nacionalno pravo posvojiteljev.

Če sta posvojitelja zakonca, ki nista državljana iste države ali ki sta brez državljanstva, se uporablja pravo njunega skupnega običajnega bivališča ob vložitvi vloge.

Za posvojence se uporablja zakonodaja njihove države izvora, razen če s posvojitvijo pridobijo državljanstvo posvojiteljev. V primeru spora o pristojnosti se uporablja pravo države, v kateri je bila posvojitev veljavno sklenjena.

Vsakdo, ki želi posvojiti otroka, se mora najprej obrniti na ministrstvo za nacionalno izobraževanje, otroke in mladostnike (Ministère de l’éducation nationale, de l’enfance et de la jeunesse – MENJE) ter vložiti vlogo za posvojitev. Pred oceno primernosti vložnikov za posvojitev je treba opraviti tečaj za pripravo na posvojitev.

Center za posvojitve (Maison de l'Adoption) je svetovalna služba za vse osebe, vključene v posvojitev (potencialni posvojitelji, posvojenci, posvojiteljske družine, strokovnjaki, ki sodelujejo pri posvojitvah).

Zagotavlja podporo med postopkom posvojitve in po njem na podlagi osebnih svetovanj.

Postopek posvojitve v Luksemburgu vključuje več faz.

Povezava do zakonodaje

Otrokom prijazno pravosodje v Luksemburgu (v angleščini in francoščini) (989 Kb)

V malteškem pravnem okviru je več definicij „otroka“ (pravne sposobnosti otroka).

1. Pravna sposobnost otroka

Na Malti postanejo otroci kazensko odgovorni pri 14 letih. V vseh zadevah je najnižja starost, pri kateri lahko tožnik samostojno predloži zadevo sodišču, 18 let.

2. Dostop do prilagojenega postopka

Kar zadeva mladoletne storilce kaznivih dejanj je za obravnavo mladoletnikov na področju kazenskega prava specializirano sodišče za mladoletnike. Otroci, ki so žrtve, se zaslišijo prek videoklica. Civilni postopek: mladoletniki, mlajši od 18 let, ne morejo vložiti tožbe ali biti toženi, razen prek starša, varuha ali skrbnika. Vendar je treba v sodnih zadevah, ki obravnavajo ločitev ali razvezo zakonske zveze, v sodnem postopku vedno upoštevati otrokovo korist. Postopki z upravnim sporom, ki vključujejo otroke, so: zaščita otroka, posvojitve, rejništvo, prosilci za azil brez spremstva in otroci v azilnih postopkih.

3. Pravni ukrepi in ukrepi politike za preprečevanje nepotrebnih zamud pri obravnavi zadev, ki vključujejo otroke

Pravni ukrepi in ukrepi politike, ki se sprejemajo za preprečevanje nepotrebnih zamud pri obravnavi zadev, ki vključujejo otroke, so odvisni od okoliščin: v kazenskih zadevah, kadar je otrok žrtev ali storilec kaznivega dejanja, v družinskih civilnih zadevah se upošteva otrokova korist. Kadar se v upravnih zadevah, ki vključujejo mladoletnike, izdajo odredbe o skrbništvu, se te vložijo pri sodišču za mladoletnike, ki je specializirano sodišče.

4. Mehanizmi in postopki za podporo otroku in otrokova korist

V malteškem pravu ni krovnega pravila, ki bi določalo pogoje, pod katerimi je treba zaslišati ranljivega otroka v vseh različnih kazenskih ali upravnih postopkih. Zakoni, ki so del različnih ustanovnih aktov in postopkov, ki jih uporabljajo sodni ali para-sodni organi, usklajujejo posamezne upravne in kazenske postopke s členom 12 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. Na Malti se lahko na zaslišanje pozove vsak otrok, vendar je pri tem bistveno, da je sodišče prepričano, da otrok, ki je priča, razume, da je lažno pričanje nezakonito.

5. Spremljanje in izvrševanje odločb v postopkih, ki vključujejo otroke

Spremljanje in izvrševanje odločb v postopkih, ki vključujejo otroke, je odvisno od vrste zadeve, malteško pravo pa določa naslednje ukrepe kazenskega prava: obsodbo, odredbe o skrbništvu, pogojne odločbe in pogojne odpuste. Odločbe v civilnem postopku, ki kot tožnike ali tožence vključuje otroke, se izvršujejo na enak način kot odločbe v zvezi z odraslimi tožniki ali toženci. V upravnih postopkih po malteškem pravu otroci ne morejo vložiti tožbe ali biti toženi, razen prek starša, ki izvršuje roditeljsko pravico, ali če takega starša ni, prek varuha. Zadeve v zvezi z zaščito otrok lahko sproži pravni oddelek Agenzija Appogg ali pa zasebni odvetnik.

6. Dostop do pravnih sredstev

Po malteškem pravu v kazenskem postopku otroci, ki so žrtve, nimajo posebnih pravic. Te pravice izhajajo iz prava samega in se uporabljajo za vse žrtve, tako otroke kot odrasle. Kar zadeva civilni oziroma upravni postopek, lahko otrok vse pritožbe, pravna sredstva ali zahteve za sodno presojo vloži prek svojega starša, varuha ali skrbnika. V nepravdnih postopkih med imetniki roditeljske pravice pred družinskim sodiščem se lahko za zastopanje otrokove koristi imenuje zagovornik otroka.

7. Posvojitev

Postopek posvojitve na Malti je večstopenjski.

Otrokom prijazno pravosodje na Malti (366 Kb)

1. Pravna sposobnost mladoletnikov

V skladu s civilnim zakonikom (Código Civil) mladoletniki, tj. osebe, ki še niso dopolnile 18 let, praviloma nimajo pravne sposobnosti. Sposobnost mladoletnikov se lahko izvaja prek starševske odgovornosti in tudi prek skrbništva. To so oblike pravnega zastopanja, pri katerih nekdo deluje v imenu in interesu mladoletnika.

Mladoletniki, mlajši od 18 let, praviloma tudi nimajo pravne sposobnosti. Na sodišču jih lahko zastopajo njihovi zastopniki, razen za dejanja, ki jih lahko opravijo osebno in prostovoljno. Mladoletnike, za katere si starševsko odgovornost delita oba starša, na sodišču zastopajo starši, za uveljavljanje pravnih sredstev pa je potrebno soglasje obeh staršev.

Pri posledicah za otroke in mlade zaradi dejanj, ki se po kazenskem pravu štejejo za kazniva, se upoštevajo starostne meje, ki so odvisne od uporabe različnih pravnih sistemov. Če torej takšna dejanja storijo:

• osebe, mlajše od 12 let, se uporablja sistem iz zakona o zaščiti otrok in mladih v stiski (Lei de Proteção de Crianças e Jovens em Perigo) (zakon št. 147/99 z dne 1. septembra 1999), ki ima izključno zaščitni namen;
• osebe, stare od 12 do 16 let, se uporablja zakon o vzgojnem skrbništvu (Lei Tutelar Educativa) (zakon št. 166/99 z dne 14. septembra 1999). V skladu s tem zakonom se izvajajo varovalni in vzgojni ukrepi za izobraževanje mladoletnikov v zvezi z uporabo zakona ter njihovo dostojanstveno in odgovorno vključevanje v življenje skupnosti;
• osebe, starejše od 16 let, so te osebe kazensko odgovorne in se jim lahko izreče kazen, pri čemer se kazenska odgovornost ugotavlja v skladu z zakonikom o kazenskem postopku (Código do Processo Penal). Za mlade med 16. in 21. letom starosti velja posebna kazenska ureditev, določena v uredbi-zakonu št. 401/82 z dne 23. septembra 1982.

2. Dostop do ustreznih postopkov

Portugalska pravosodna struktura vključuje specializirana sodišča za mladoletnike, ki obravnavajo zadeve, kot so urejanje starševske odgovornosti, preživninske obveznosti, posvojitev, uporaba zaščitnih ukrepov in druge zadeve. Zadeve v zvezi z azilom, priseljevanjem in begunci, ki vključujejo mladoletnike, obravnavajo upravna sodišča.

Točki 3 in 4 sta primera prilagoditev sodnih postopkov, ki vključujejo mladoletnike. Drug primer so spremembe zakonika o kazenskem postopku, ki so posledica prenosa Direktive (EU) 2016/800:

• v postopkih v zvezi s trgovino z ljudmi ali kaznivimi dejanji zoper spolno svobodo in samoodločanje, postopkovna dejanja v zvezi z mladoletniki, vključno s sodnimi obravnavami, na splošno niso javna;
• vpogled v sodni spis, v katerem je toženec mladoletnik, je prepovedan osebi, ki ni stranka v postopku, ne glede na njen zakoniti interes;
• obtoženi mladoletnik ima pravico, da ga med postopkom spremljajo nosilci starševske odgovornosti, njihov zakoniti zastopnik ali dejanski skrbnik ali, če s temi osebami ni mogoče vzpostaviti stika ali če to zahtevajo posebne okoliščine v interesu mladoletnika ali potrebe postopka, in le dokler take okoliščine trajajo, druga primerna oseba, ki jo določi mladoletnik in sprejme pristojni sodni organ.

3. Zakoni in ukrepi za skrajšanje rokov v zadevah, ki vključujejo mladoletnike

V civilnih zadevah:

• pravna obravnava postopka posvojitve je nujna (člen 32 zakona št. 143/2015 z dne 8. septembra 2015);
• v skladu s pravnim okvirom postopka skrbništva (Regime Geral do Processo Tutelar Cível) (odobren z zakonom št. 141/2015 z dne 8. septembra 2015) (i) postopki skrbništva, katerih zamuda lahko negativno vpliva na koristi otroka, se še naprej izvajajo med sodnimi počitnicami; (ii) odredbe, ki se štejejo za nujne, se izdajo najpozneje v dveh dneh; (iii) če je izrečen omejevalni ukrep ali dodatna sankcija, ki prepoveduje stike med staršema, ali če so resno ogrožene pravice in varnost žrtev nasilja v družini in drugih oblik nasilja v družini, kot je fizična ali spolna zloraba otrok, državno tožilstvo v 48 urah po seznanitvi z razmerami zahteva ureditev ali spremembo predpisa, ki ureja izvajanje starševske odgovornosti mladoletnika; (iv) obravnava in sojenje sta neprekinjena in se lahko prekineta le zaradi višje sile ali nujne potrebe.

V kazenskih zadevah:

• v skladu z zakonom o vzgojnem skrbništvu (zakon št. 166/99 z dne 14. septembra 1999), (i) se postopki v zvezi z mladoletnikom, ki je iz varnostnih razlogov v priporu v javni ali zasebni instituciji ali centru za pridržanje ali je interniran zaradi pridobitve izvedenskega mnenja o njegovi osebnosti, še naprej vodijo med sodnimi počitnicami; (ii) če bi zamuda v postopku lahko negativno vplivala na mladoletnika, sodišče z obrazloženo odredbo odloči, da se postopek šteje za nujnega in se izvede med sodnimi počitnicami; (iii) če se uporabi ukrep internacije in je zoper njega vložena pritožba, se postopek šteje za nujnega in se izvede med sodnimi počitnicami; (iv) odredbe, ki se štejejo za nujne, je treba izdati v dveh dneh.

4. Posebni mehanizmi in postopki, namenjeni podpori ter koristi otroka

V civilnih sodnih postopkih in zadevah v zvezi z urejanjem izvajanja starševske odgovornosti je treba zaslišati mladoletnika, če je starejši od 12 let ali če je mlajši in je ob upoštevanju otrokove starosti in zrelosti sposoben razumeti obravnavane zadeve. Poleg tega je načelo zaslišanja in sodelovanja otrok eno od vodilnih načel postopka skrbništva, ki ga ureja pravni okvir postopka skrbništva. Člen 5(1) tega okvira določa, da so „otroci lahko zaslišani, njihovo mnenje pa sodni organi upoštevajo pri ugotavljanju interesa otroka“.

Če je otrok žrtev kaznivega dejanja, Statut žrtve (Estatuto da Vítima) (odobren z zakonom št. 130/2015 z dne 4. septembra 2015, ki prenaša Direktivo 2012/29/EU) določa zlasti

(i) otrokovo pravico do zaslišanja v kazenskem postopku ter da je treba upoštevati njegovo starost in zrelost;

(ii) obvezno imenovanje odvetnika, kadar so koristi otroka in njegovih staršev, zakonitega zastopnika ali dejanskega skrbnika nasprotujoči in kadar to od sodišča zahteva primerno zrel otrok, in

(iii) njihove izjave med kazenskimi preiskavami se posnamejo z zvočnimi ali avdiovizualnimi sredstvi, tako da jih je mogoče uporabiti kot dokaz na sodišču. V ta namen so izjave podane v neformalnem, zasebnem okolju, da se zagotovita zlasti spontanost in iskrenost odgovora.

Pravica otrok do sodelovanja in zaslišanja je v zakonu o varstvu otrok in mladih v stiski opredeljena v štirih vrstah določb:

(a) tistih, ki se nanašajo na otroke, stare 12 let ali več;

(b) tistih, ki se nanašajo na otroke, mlajše od 12 let;

(c) tistih, ki se ne nanašajo na nobeno starost in

(d) tistih, v katerih je navedeno le merilo zrelosti.

Eno od splošnih načel, ki je značilno za postopek skrbništva, predviden v zakonu o vzgojnem skrbništvu, je načelo zaslišanja otrok (člen 47). V tem zakonu je določena tudi pravica mladoletnika, da sodeluje v vseh postopkih, tudi če je pridržan ali v priporu; to sodelovanje mora potekati tako, da se mladoletnik počuti svobodno in čim bolj sproščeno (člen 45).

5. Izvrševanje odločb v zvezi z mladoletniki

Praviloma se odločbe, izdane v civilnih postopkih, v katerih so mladoletniki tožniki ali toženci, izvršujejo enako kot odločbe, v katerih so odrasli tožniki ali toženci pod enakimi pogoji.

Kljub temu obstajajo zadeve in okoliščine, ki upravičujejo obstoj posebnega pravnega okvira. Tako lahko v zvezi z ureditvijo izvajanja starševske odgovornosti sodnik v primerih, ko obstaja nevarnost neizpolnjevanja odločbe, odredi, da se v določenem obdobju spremlja izvajanje dogovora, ki so ga določile strokovne svetovalne službe (pravni okvir postopka skrbništva). V primeru preživninskih obveznosti je neizpolnjevanje obveznosti plačevanja preživnine kaznivo po zakonu, čeprav je za uvedbo kazenskega postopka potrebna pritožba (člen 250 kazenskega zakonika (Código Penal)).

V skladu s kazenskim pravom se trije preventivni ukrepi, predvideni v zakonu o vzgojnem skrbništvu (vrnitev mladoletnika staršem, zakonitemu zastopniku, rejniški družini, dejanskemu skrbniku ali drugi primerni osebi, pri čemer se mladoletniku naložijo obveznosti; skrbništvo nad mladoletnikom v javni ali zasebni instituciji in skrbništvo nad mladoletnikom v centru za pridržanje) na lastno pobudo sodišča ali na zahtevo nadomestijo, če sodnik ugotovi, da uporabljeni ukrep ne dosega predvidenih ciljev. V vsakem primeru jih sodišče na lastno pobudo pregleda vsaka dva meseca.

Sodišče v odločbi določi organ, pristojen za spremljanje in zagotavljanje izvrševanja uporabljenega ukrepa. Razen v primerih, ko zakon določa organ, pristojen za spremljanje in zagotavljanje izvajanja ukrepa, lahko sodišče izvrševanje ukrepa zaupa javni službi, socialnemu zavodu, nevladni organizaciji, društvu, športnemu klubu ali kateremu koli drugemu javnemu ali zasebnemu subjektu ali osebi, za katero meni, da je primerna. Imenovani organ mora pod pogoji in v časovnih presledkih, določenih z zakonom, ali, če zakon tega ne določa, v časovnih presledkih, ki jih določi sodišče, obvestiti sodišče o izvrševanju uporabljenega ukrepa in napredku mladoletnikovega vzgojnega procesa ter vseh okoliščinah, ki lahko upravičujejo pregled ukrepov.

6. Posvojitev

Posvojitev je oblika vzpostavitve sorodstvenega razmerja med otrokom, prikrajšanim za družino, in osebo ali parom, o kateri je treba odločiti s sodno odločbo. Sodišče izda odločbo o posvojitvi le, če obstajajo zakoniti razlogi za posvojitev; odločba prinaša dejanske koristi za otroka; ne povzroča nepravičnih odrekanj za druge otroke posvojitelja(-ev) in obstaja upravičeno pričakovanje, da bo vez med posvojiteljem(-i) in otrokom ali mlado osebo enaka tej sorodstveni vezi.

Z odločbo o posvojitvi posvojeni otrok ali mlada oseba:

• za vse pravne namene pridobi status otroka posvojitelja(-ev) s pravicami in obveznostmi, enakimi tistim, ki izhajajo iz naravnega sorodstvenega razmerja, in postane del družine posvojitelja(-ev);
• družinska razmerja in stiki z biološko družino prenehajo, razen v primerih, določenih z zakonom, zlasti z biološkimi brati in sestrami, če posvojitelji privolijo in če je ohranjanje teh stikov v korist posvojenega otroka;
• izgubi svoj prvotni priimek in pridobi priimek posvojitelja(-ev);
• lahko na zahtevo posvojitelja(-ev) in če sodišče meni, da je to v njihovem najboljšem interesu in da se lažje vključi v družino, spremeni svoje ime.

V skladu s civilnim zakonikom lahko otroka posvojijo naslednje osebe:

• dve osebi (tudi istega spola), stari 25 let ali več, ki sta poročeni več kot štiri leta (vključno s časom, ki sta ga preživeli v zunajzakonski skupnosti neposredno pred poroko), če nista zakonsko ločeni;
• oseba, stara 30 let ali več, oziroma oseba, starejša od 25 let, če je posvojenec otrok njenega zakonca.

Opozoriti je treba, da praviloma:

• posvojitelj ne sme biti starejši od 60 let, ko mu je otrok ali mlada oseba uradno zaupana v posvojitev;
• od 50. leta starosti starostna razlika med posvojiteljem in posvojencem ne sme biti večja od 50 let, razen če za to obstajajo resni razlogi in to upravičujejo interesi posvojenca (npr. posvojenec je sorojenec drugih posvojencev in 50-letna starostna razlika velja samo za posvojenca).

Posvojenec, starejši od 12 let, mora privoliti v posvojitev. Posvojenca mora zaslišati sodnik v navzočnosti državnega tožilca pod pogoji in v skladu s pravili, določenimi za zaslišanje otrok v postopkih skrbništva.

V skladu z zakonom št. 143/2015 z dne 8. septembra 2015 posvojenci, mlajši od 16 let, ne morejo zahtevati dostopa do informacij o svojem izvoru. Po dopolnjenem 16. letu starosti lahko posvojenec izrecno zahteva takšen dostop, vendar je do dopolnjenega 18. leta starosti vedno potrebno soglasje posvojiteljev ali zakonitega zastopnika. Če zahteva za dostop do informacij temelji na resnih razlogih, zlasti če je ogroženo zdravje posvojenega mladoletnika, lahko sodišče na zahtevo staršev ali državnega tožilstva dovoli dostop do informacij o osebni zgodovini posvojenega mladoletnika.

Zakon št. 143/2015 z dne 8. septembra 2015 ureja postopke nacionalne in mednarodne posvojitve ter posredovanje pristojnih organov v teh postopkih.

1. Pravna sposobnost otroka

Na Finskem postanejo otroci kazensko odgovorni pri 15 letih.

V drugih zadevah je najnižja dovoljena starost za vložitev tožbe na sodišču 12 let (zdravstvene zadeve, namestitev v vzgojo in varstvo), 15 let (zaposlovanje, azil, migracije, izobraževanje, upravne sankcije) oziroma 18 let (družinske zadeve).

2. Dostop do prilagojenega postopka

Preiskovanje otrok v največji možni meri opravljajo posebej za to usposobljeni policisti ali policisti, ki imajo s tem že izkušnje. Večje policijske uprave imajo enote ali skupine policistov, ki so specializirani za preiskovanje kaznivih dejanj zoper otroke. Praviloma se vse preiskave kaznivih dejanj zoper otroke v vseh policijskih upravah izvajajo prek preiskovalcev s poklicnimi spretnostmi in znanji, ki so posebej usposobljeni za preiskovanje te vrste kaznivih dejanj.

V okviru državnega tožilstva je vzpostavljen sistem posebnih tožilcev, ki zagotavljajo strokovno znanje na posameznem področju specializacije ter vzdržujejo in razvijajo poklicne spretnostni in znanja tožilcev. Obstaja tudi skupina posebnih tožilcev, ki so specializirani na področju nasilja zoper otroke in ženske. Ti usposabljajo druge tožilce na svojem strokovnem področju.

Preiskovanje otrok v največji možni meri opravljajo posebej za to usposobljeni uradniki ali uradniki, ki imajo s tem že izkušnje.

Varuh otrokovih pravic se zavzema za otrokovo korist in uveljavljanje pravic otrok na splošni ravni, ne obravnava pa posameznih zadev.

3. Mehanizmi in postopki za podporo otroku

Od začetka leta 2016 se lahko kot dokaz na sodišču v primerih, ko žrtev potrebuje posebno zaščito, uporabijo tudi videoposnetki 15–17 let starih žrtev.

V skladu z zakonom o kazenskih preiskavah se organ za preiskovanje kaznivih dejanj po potrebi posvetuje z zdravnikom ali drugim strokovnjakom o tem, ali so preiskovalni ukrepi lahko usmerjeni na osebe, mlajše od 18 let.

Praviloma razgovore z otroki, ki so žrtve in priče, izvajajo policisti, ki so za nalogo usposobljeni ali so izkušeni. Razgovor lahko opravi tudi zdravstveni strokovnjak.

V povezavi z univerzitetnimi bolnišnicami v večjih mestih obstajajo namenska središča strokovnih znanj, ki so specializirana za zasliševanje mladoletnih žrtev kaznivih dejanj. Policija tesno sodeluje s temi središči.

4. Usposabljanje strokovnjakov

Ministrstvo za pravosodje redno organizira napredno usposabljanje za sodnike, sodno osebje in osebje, ki zagotavlja pravno pomoč, na področju otroške psihologije, pravne psihologije, pravic žrtev, človekovih pravic in posebnih potreb žrtev spolne zlorabe. Usposabljanja se lahko udeležijo tudi tožilci.

Vrhovno državno tožilstvo organizira usposabljanje za tožilce, ki obravnavajo primere spolne in fizične zlorabe otrok. Teme usposabljanj vključujejo razvoj otroka, otroško psihologijo in potek razgovora z otrokom.

Usposabljanje policistov vključuje usposabljanje na področju otroške psihologije, komunikacijskih sposobnosti in poteka razgovora z otrokom. Posebno kvalifikacijo strokovnjaka pridobijo tisti strokovnjaki, ki so opravili posebno usposabljanje v režiji Uprave nacionalne policije.

5. Dostop do pravnih sredstev

Pritožba na odločitev tožilca o neuvedbi kazenskega postopka se lahko vloži pri generalnem državnem tožilcu, ki ima pravico, da začne novo proučitev obtožb.

6. Družinsko življenje

Prva stopnja postopka posvojitve je posvetovanje glede posvojitve, ki ga zagotavljajo občinski organi socialnega varstva in organizacija Save the Children Finland. Posvetovanje glede posvojitve je za stranke brezplačno. Za namen vložitve vloge za pridobitev dovoljenja za posvojitev in vloge za odobritev posvojitve izvajalec posvetovanja glede posvojitve zagotovi pisno poročilo o zagotavljanju posvetovanja. V poročilu navede potrebne informacije o zadevnih osebah in njihovih osebnih okoliščinah.

Odbor za posvojitve na podlagi poročila odloči o odobritvi dovoljenja za posvojitev. Za posvojitev mladoletnega otroka se zahteva dovoljenje, ki ga odobri odbor za posvojitve v primeru nacionalne ali meddržavne posvojitve. Dovoljenje je veljavno dve leti. Vložniki lahko zaprosijo za podaljšanje veljavnosti dovoljenja.

Obstaja samo ena vrsta posvojitve. Ko je posvojitev odobrena se posvojenec šteje za otroka posvojiteljev in ne svojih nekdanjih staršev.

Dovoljenje za posvojitev ni potrebno, če je posvojenec otrok zakonca potencialnega posvojitelja ali otrok, za katerega je potencialni posvojitelj urejeno skrbel ali ga vzgajal.

Praviloma osebe, ki posvojijo iz tujine, poleg svetovanja glede posvojitve vedno zaprosijo tudi za storitve meddržavne posvojitve. Tovrstne storitve zagotavljajo oddelek za socialne storitve mesta Helsinki ter organizaciji Save the Children Finland in Interpedia.

Ob koncu postopka se posvojitev odobri s sodno odločbo.

Otrokom prijazno pravosodje na Finskem (534 Kb)

1. Minimalna starost, pri kateri lahko tožnik pred sodiščem v svojem imenu začne postopek

Na Švedskem postanejo otroci kazensko odgovorni pri 15 letih. Za začetek postopka pred sodiščem v družinskih in delovnopravnih zadevah ter zadevah v zvezi z migracijami in azilom ter glede upravnih sankcij mora biti oseba stara vsaj 18 let. Glede zadev s področja izobraževanja je zadevna starost 16 let, glede zadev s področja zdravja (le če se to nanaša na obvezno psihiatrično pridržanje/zdravljenje) ter namestitve v vzgojo in varstvo pa 15 let (vendar so otroci v takih primerih po navadi toženci in ne tožniki).

2. Specializirane ustanove in pristojni organi

Na Švedskem ni specializiranih sodišč za mlade storilce. Zoper otroke, mlajše od 15 let, ni mogoče začeti pregona, ampak jih obravnavajo socialne službe; otroke, stare med 15 in 18 let, obravnavajo splošna sodišča. Na Švedskem obstajajo splošna in upravna sodišča. Ta delujejo vzporedno. Upravna sodišča obravnavajo izpodbijanje upravnih odločb.

Civilne zadeve ter zadeve glede varstva in vzgoje, prebivališča in stikov obravnavajo splošna sodišča. Na Švedskem ni posebnih institucij, ki bi obravnavale otroke v civilnih sodnih postopkih. Večina sporov s področja družinskega prava spada v pristojnost splošnih sodišč.

3. Sprejeti pravni ukrepi in ukrepi politike, namenjeni preprečevanju neupravičenih zamud pri obravnavi zadev, v katere so vključeni otroci

Če je otrok osumljen storitve kaznivega dejanja, je treba starše ali drugo osebo, ki je odgovorna za vzgojo in varstvo otroka, takoj ko je mogoče, obvestiti o kaznivem dejanju in razgovoru z otrokom. Starši morajo biti navzoči med razgovorom. Če je kaznivo dejanje resno, je treba, takoj ko je mogoče, obvestiti tudi socialne službe, ki morajo biti navzoče med razgovorom. Preiskava in sodni postopek se prilagodita mladim osumljencem. Sodni postopek je treba zaključiti v razumnem času. Velja tudi splošno pravilo, da je treba v zadevah v zvezi z varstvom in vzgojo, prebivališčem in stiki, v katere so vključeni otroci, sprejemati zadevne odločitve in začeti postopke brez nepotrebnega odlašanja.

4. Posebni mehanizmi in postopki podpore ter zagotavljanje, da se otrokovo mnenje upošteva

V sodnih postopkih lahko sodelujejo otroci in odrasli. Zato imajo otroci, ki so žrtve kaznivih dejanj, enako pravico do izražanja mnenja in sodelovanja v postopku kot odrasli. Kadar je otrokov opis dogodkov posebno pomemben (kadar je otrok na primer žrtev), mora biti med razgovorom navzoč otroški psiholog ali psiholog za zaslišanja ali pa je taka oseba zaprošena za mnenje o vrednosti otrokovega pričanja. Priče nimajo pravice do izražanja mnenja, ne glede na to, ali je priča otrok ali odrasli. Priče niso stranke v postopku in v kazenskem postopku sodelujejo le, če je treba pridobiti njihov opis dogodka.

5. Večdisciplinarni pristop

Sodelovati morajo različni akterji, na primer policija, tožilstvo, zdravstvene službe in socialne službe. Če je otrok žrtev nasilja, imajo socialne službe primarno odgovornost sodelovanja. V večini občin obstajajo tako imenovane posvetovalne skupine, v katerih sodelujejo predstavniki socialnih služb, tožilstva, policije, zdravstvenih služb za otroke ter psihiatričnih služb za otroke in mladostnike, ki odločajo o usklajevanju prizadevanj in načrtovanju, ter odločajo o tem, v katerem vrstnem redu bodo različni akterji ukrepali po predložitvi prijave kaznivega dejanja zoper otroka. Če je otrok žrtev kaznivega dejanja ali obstaja sum, da je storil kaznivo dejanje, morata policija in tožilstvo vedno sodelovati. Vključijo se tudi socialne službe in drugi zadevni akterji.

6. Sprejeti ukrepi, da se zagotovi primarno ali prednostno upoštevanje otrokove koristi

Švedsko pravo določa, da morajo splošna sodišča primarno upoštevati otrokove koristi, kar pomeni, da mora sodišče vedno upoštevati korist otroka. V zadevah glede varstva in vzgoje, prebivališča in stikov sodišče odloči o koristi otroka. Vendar v švedskem upravnem pravu ne obstaja nobeno splošno načelo, na podlagi katerega morajo organi ali upravna sodišča upoštevati koristi otroka ali da je treba temu nameniti posebno pozornost. Upravno pravo se v tem torej razlikuje od civilnega prava. Kljub temu je bilo na posameznih področjih zakonodaje uvedeno načelo, da je treba na nekaterih upravnih področjih v različni meri upoštevati otrokove koristi.

7. Spremljanje in izvrševanje odločb v postopkih, ki vključujejo otroke

Otroci, mlajši od 15 let, niso kazensko odgovorni za kazniva dejanja, ki jih storijo. Temeljno načelo je, da je treba za mlade storilce najprej uporabiti ukrepe s področja socialnih služb ter ne službe izvajanja zaporne kazni in probacije. Obstajajo posebne sankcije, ki se uporabljajo le za mlade storilce, stare med 15 in 21 let. Mladoletnim storilcem, starim med 18 in 21 let, se pogosto izreče enaka sankcija kot odraslim osebam. Če je storilec kaznivo dejanje zagrešil pred dopolnjenim 21. letom, se njegova starost upošteva pri izreku sankcije. Določbe o izvrševanju sodb civilnih sodišč so enake za otroke in odrasle. Če nasprotna stranka ne izpolni svojih obveznosti na podlagi sodbe ali sodne odločbe, lahko stranka pri švedski izvršilni agenciji zahteva izvršitev sodbe ali sodne odločbe. Zakonik o otrocih in starših vsebuje določbe o izvrševanju sodb ali sodnih odločb o varstvu in vzgoji otroka, prebivališču in stikih ter druge določbe. Pri izvrševanju takih sodb ali sodnih odločb bi bilo treba primarno upoštevati koristi otroka.

8. Dostop do pravnih sredstev

Obstaja splošna pravica zahtevati presojo odločitve o zavrnitvi pregona; podeljena je vsem osebam, ne samo otrokom, ki so žrtve kaznivih dejanj. Vendar pa lahko tako zahtevo vložijo le zainteresirane strani. Žrtve (ne glede na to, ali so otroci ali odrasli) lahko od storilca zahtevajo nadomestilo (odškodnino). Na področju civilnega prava velja, da ker otroci nimajo procesne sposobnosti, lahko pritožbo, pravno sredstvo ali zahtevo za sodno presojo vložijo le prek svojega pravnega zastopnika.

9. Splošna pravila o posvojitvi (otroka ali odraslega)

Odločitve o posvojitvi sprejema sodišče. Vlogo vloži oseba ali več oseb, ki želijo posvojiti drugo osebo. Sodišče presodi, ali je posvojitev primerna. Dovoljenje za posvojitev otroka se sme izdati samo, če je to v otrokovo korist.

Otrokom prijazno pravosodje na Švedskem (255 Kb)