Pravice mladoletnikov v sodnem postopku

1. Pravna sposobnost otroka

V Grčiji postanejo otroci kazensko odgovorni pri 15 letih. Otrok med 12. in 15. letom starosti, ki je storil kaznivo dejanje, ima pravico vložiti pritožbo zoper upravno odločbo; ko otrok dopolni 17 let to postane njegova izključna pravica.

Minimalna starost, pri kateri lahko tožnik v svojem imenu predloži zadevo sodišču, je 15 let v delovnopravnih zadevah, 18 let v zadevah v zvezi z azilom, migracijami, upravnimi sankcijami in zdravjem, 12 let v zadevah v zvezi z razvezo posvojitve, 16 let v nepravdnem postopku in 18 let v vseh drugih primerih, razen če ima otrok priznano omejeno procesno sposobnost.

2. Dostop do prilagojenega postopka

Na vseh prvostopenjskih in vseh pritožbenih sodiščih v Grčiji obstajajo kazenski sodnik za mladoletnike, preiskovalni sodnik za mladoletnike in javni tožilec za mladoletnike, ki so specializirani za kazenske zadeve, v katere so vključeni mladoletniki. Sodišče za mladoletnike, ki ga sestavljajo kazenski sodniki za mladoletnike, obravnava zadeve v zvezi z mladoletnimi prestopniki.

Poleg tega mladoletnike ščitijo „društva za zaščito mladoletnikov“, ki jih vzpostavi vsako prvostopenjsko sodišče, v njih pa delujejo sodniki, tožilci, sociologi, učitelji itd.

To so specializirani senati sodnikov za družinsko pravo na nekaterih prvostopenjskih sodiščih in nekaterih pritožbenih sodiščih. Ti sodniki so specializirani za družinsko pravo v tem smislu, da v svoji vlogi civilnih sodnikov obravnavajo le družinskopravne zadeve. Te naloge opravljajo v obdobju od 2 do 4 let.

V upravnem pravosodju ni posebnih določb ali institucij za družinsko pravo in mladoletnike.

3. Večdisciplinarni vidiki

Socialne službe in družinska sodišča na vseh stopnjah tesno sodelujejo med sabo. Pripravijo se poročila za sodnike in opravijo se posvetovanja s psihologi, da sodnik zadevo prejme že v njeni zreli fazi. Sodnik lahko po potrebi vedno zahteva, da se v zvezi z otrokom ali/in njegovimi starši opravi posebno zaslišanje, ki ga vodi strokovnjak, zato da se temeljito proučijo življenjske razmere in družinsko okolje.

4. Usposabljanje strokovnjakov

Osnovno sodniško usposabljanje ne vključuje družinskega prava ločeno od drugih pravnih področij. Vendar pa je družinsko pravo del stalnega usposabljanja, ki ga organizirajo organi, kot so nacionalna šola za sodnike, ministrstvo za pravosodje, odvetniške zbornice, akademiki itd. Sodniki in državni tožilci, ki so specializirani za to področje, se spodbujajo k sodelovanju v dejavnostih ozaveščanja.

Čezmejno usposabljanje se zagotavlja prek rednih kanalov, tj. Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju, Akademije za evropsko pravo ali drugih organov oziroma institucij, ki organizirajo izobraževanje v pravosodju na evropski ravni.

5. Otrokova korist

Pri vsakršnem ukrepanju in vseh ukrepih, ki jih sprejmejo državni organi ali subjekti ali pa sodišča, je treba spoštovati načelo otrokove koristi. Na sodišču je za uresničevanje tega pojma v vsakem primeru posebej odgovoren sodnik.

6. Dostop do pravnih sredstev

Kot velja za odrasle se tudi otrokom zagotovijo vse pravice in se obvestijo o vseh postopkih, ki se lahko vodijo v zvezi z njimi, če so vključeni v kazenski ali civilni postopek. Zlasti v kazenskih postopkih lahko državni tožilec po zaslišanju otroka „zamrzne“ kazenski postopek, če bi se s tem lahko preprečila povzročitev nepopravljive škode za otrokovo osebnost.

7. Družinsko življenje

Po grškem pravu morajo osebe, ki so zainteresirane za posvojitev točno določenega otroka, vlogo za posvojitev vložiti pri prvostopenjskem sodišču v kraju prebivanja otroka, da se posvojitev zakonsko razglasi. Biološki starši morajo pred sodnikom v njegovem kabinetu privoliti v posvojitev svojega otroka s strani vložnikov. Otrok, ki bo posvojen in je dosegel starost 12 let, mora prav tako dati soglasje. Priča mora na sodni obravnavi pričati, da sta vložnika sposobna vzgajati zadevnega otroka in zanj skrbeti, pri čemer se med drugim upoštevajo njuna izobrazba in finančna sredstva. Enako velja za mednarodne posvojitve. Ta postopek je določen v členih 1542 in naslednjih grškega civilnega zakonika in členu 800 grškega zakonika o pravdnem postopku.

Obstajata posvojitev mladoletnikov in posvojitev odraslih. Posvojitev odraslih je izjema in se nanaša le na sorodnike do četrte stopnje (tj. bratranci in sestrične) (člen 1579 grškega civilnega zakonika). Poleg tega je mogoče poročene odrasle posvojiti le s soglasjem njihovega zakonca (člen 1583 grškega civilnega zakonika).

Za nacionalne in mednarodne sodne postopke glede posvojitev je pristojno veččlansko prvostopenjsko sodišče kraja prebivanja otroka (člen 800 zakonika o pravdnem postopku). Zlasti za mednarodne posvojitve že obstaja centralni organ za meddržavne posvojitve, ki spada pod pristojnost grškega ministrstva za delo (člen 19 zakona št. 3868/2010).

Otrokom prijazno pravosodje v Grčiji  PDF (326 Kb) en

Zadnja posodobitev: 04/08/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.