Pravice mladoletnikov v sodnem postopku

Hrvaška

Vsebino zagotavlja
Hrvaška

1. Ustrezna sposobnost otroka

Otroci na Hrvaškem imajo pravno sposobnost (sposobnost biti subjekt pravic in obveznosti) in procesno sposobnost (sposobnost biti stranka v postopku). Otroci lahko poslovno sposobnost (sposobnost sklepanja pogodb in ustvarjanja pravnih učinkov, ki se po navadi pridobi, ko dopolnijo 18 let) in procesno sposobnost pridobijo pred 18. letom, če sklenejo zakonsko zvezo, postanejo starši (mladoletniki s popolno poslovno sposobnostjo; pri starosti 16 let) ali sklenejo pogodbo o zaposlitvi (pri starosti 15 let).

2. Dostop do prilagojenega postopka

Zadevni deležniki, ki sodelujejo v kazenskem postopku, v katerega so vključeni otroci, so:

  1. varuh otrokovih pravic;
  2. specializirani policisti z ministrstva za notranje zadeve, ki so usposobljeni za delo z otroki, ki se znajdejo v vlogi žrtve ali storilca;
  3. sodišča za mladoletnike v kazenskih zadevah, v katere so vključeni otroci;
  4. sodniki za mladoletnike, ki so specializirani sodniki pri sodiščih za mladoletnike;
  5. specializirani državni tožilec pri uradu državnega tožilstva, zadolžen za mladoletnike;
  6. odvetniki, specializirani za postopke v zvezi z otroki; glede na potrebe jih imenujejo sodniki za mladoletnike s seznama hrvaške odvetniške zbornice (po navadi kot zagovornike obrambe);
  7. socialni delavci, ki imajo pomembno vlogo v kazenskih postopkih, v katere so vključeni otroci;
  8. specializirane ambulante in bolnišnice za otroke;
  9. številne specializirane nevladne organizacije, strokovni svetovalci z nepravnih področij (pri sodiščih za mladoletnike in državnem tožilstvu), prostovoljci itd.

Sodelovanje otroka ali mladoletnika (do 23. leta starosti) v sodnem postopku, kadar je otrok storilec kaznivega dejanja, ureja zakon o sodiščih za mladoletnike.

Civilne zadeve obravnavajo sodišča; ne obstajajo posebna sodišča, ki bi obravnavala samo civilne zadeve, v katere so vključeni otroci. Na prvi stopnji zadev s področja preživnine, obstoja ali neobstoja zakonske zveze, razveljavitve in razveze zakonske zveze, ugotavljanja ali izpodbijanja očetovstva ali materinstva ter vzgoje in varstva otroka in starševske skrbi obravnavajo občinska sodišča.

Centri za socialno delo so javni organi, katerih cilj je zaščititi otroke in zagotavljati podporo otrokom; imajo tudi možnost vplivati na odločitve sodišč. Centri za socialno delo imajo pravni status stranke v postopku, lahko pa sodelujejo tudi kot pomožni organ sodišča ali intervenient sui generis. Ti centri imajo različne možnosti varstva koristi otroka, saj imajo pomembno vlogo pri varstvu otrok v sodnih postopkih.

Varuh otrokovih pravic je neodvisen organ, odgovoren samo parlamentu ter ustanovljen z izključnim ciljem varovati, spremljati in uveljavljati pravice in interese otrok. Na Hrvaškem ne obstajajo specializirana sodišča ali institucije, ki bi obravnavale otroke/mladoletnike v upravnih sodnih postopkih. Upravna sodišča so sodišča splošne pristojnosti, ustanovljena za obravnavo upravnih sporov, vključno s tistimi, ki se nanašajo na otroke/mladoletnike. Poleg vladnih organov, ki imajo splošno odgovornost za varstvo pravic otrok (ministrstvo za socialno politiko in mladino, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo in pokojninski sistem, ministrstvo za pravosodje), obstajajo tudi specializirani pristojni organi, kot je Varuh otrokovih pravic.

3. Pravni ukrepi in ukrepi politike, namenjeni preprečevanju neupravičenih zamud pri obravnavi zadev, v katere so vključeni otroci

Vsi pristojni organi, vključeni v morebitni kazenski postopek, v katerega so vključeni otroci ali mladoletniki, morajo ravnati hitro in postopek čim prej končati. V skladu z zakonom o sodiščih za mladoletnike je treba brez nepotrebnega odlašanja začeti kazenske postopke zoper mladoletnike in mlade odrasle ter kazenske postopke, v katerih so žrtve otroci, ter sprejeti odločitve v njih.

Velja torej, da so sodni postopki zoper mladoletne storilce in predsodni postopki, kot so preiskave in postopki policije in tožilstva, nujni. Sodišča morajo postopke v zvezi z izvrševanjem sankcij zoper mladoletnike začeti brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko odločitev postane pravnomočna in zoper njeno izvršitev ni več pravnih ovir, da se čim bolj zmanjšajo zamude.

Postopki, v katerih se odloča o osebnostnih pravicah otroka, so nujni; prvi narok se opravi v petnajstih dneh od začetka postopka. V postopku v zvezi z začasnimi ukrepi in izvršbo glede izvrševanja starševske skrbi in osebnih razmerij z otrokom ter glede izročitve otroka se odločitve sprejemajo in odločbe izrekajo v tridesetih dneh od začetka postopka. Drugostopenjsko sodišče sprejme odločitev in izreče odločbo v tridesetih dneh od prejetja pritožbe.

4. Posebni mehanizmi podpore in postopki, namenjeni otrokom, ter korist otroka

V skladu z zakonom o kazenskem postopku ima domnevna žrtev, ki je otrok ali mladoletnik, pravico do izražanja mnenja, pričanja in sodelovanja v kazenskem postopku. Pravico ima obvestiti ustrezne organe o zadevnih dejstvih in predlagati dokaze glede kaznivega dejanja in kazenskega postopka ter uveljavljati pravico do pravnih sredstev. S tem v zvezi ima pravico zastavljati vprašanja osumljencem, pričam in izvedencem na sodnih narokih ter predložiti svoje mnenje in pojasnilo glede njihovega pričanja.

V praksi korist otroka presojajo strokovnjaki, ki sodelujejo v postopkih varstva otrok in ki lahko sodišču predlagajo tudi ukrepe za varstvo otroka. Korist otroka se presoja na podlagi načel in metod dela strokovnjakov (socialnih delavcev, psihologov in drugih). V skladu z Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic lahko sodišče otroku imenuje posebnega zastopnika, kadar imetnik starševske skrbi ne more zastopati otroka zaradi nasprotja interesov med njima. Tak predstavnik je po navadi odvetnik z veliko izkušnjami v postopkih v zvezi z otroki. Posebni zastopniki se lahko imenujejo v nekaterih sodnih postopkih glede pravic s področja družinskega prava, kot so vzgoja in varstvo otroka v primeru razveze zakonske zveze in posvojitve, ali v zadevah glede varstva osebnostnih pravic in interesov otroka.

Varstvo koristi otroka je eno od ustavnih načel, ki med drugim določa, da so starši odgovorni za vzgojo, dobrobit in izobraževanje svojih otrok ter da morajo svojim otrokom zagotoviti celovit in usklajen osebni razvoj. Država mora posebno pozornost nameniti sirotam in mladoletnikom, ki jih starši zanemarjajo, vsaka oseba pa mora zaščititi otroka in ima pravico obvestiti zadevne organe o potencialni škodi, ki se povzroča otroku. Mladi, matere in invalidi so upravičeni do posebnega varstva na delovnem mestu. Vsakdo bi moral imeti dostop do izobraževanja na podlagi enakih pogojev. Obvezno šolanje je na podlagi zakona brezplačno.

5. Spremljanje izvrševanja odločb v postopkih, ki vključujejo otroke

Hrvaška je sprejela zakon o izvrševanju sankcij, ki se izrečejo mladoletnikom, obsojenim za kazniva dejanja in prekrške. Namen navedenega zakona je urediti naslednje:

  • pogoje za izvrševanje sankcij, ki se izrečejo otrokom storilcem in mladim odraslim v kazenskem postopku, zlasti glede popravnih ukrepov, zaporov za mladoletnike in varnostnih ukrepov, ter
  • pogoje za izvrševanje sankcij, ki se izrečejo otrokom storilcem v postopku v zvezi s prekrški, zlasti glede popravnih ukrepov, zaporov za mladoletnike in varstvenih ukrepov.

Predstavniki pristojnega centra za socialno delo imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju ustrezne obravnave storilcev, ki so še otroci. Center za socialno delo je odgovoren tudi za poziv otroku in njegovo obveščanje o izvrševanju vsakega popravnega ukrepa, pri čemer mu zagotavlja vse potrebne informacije in podporo. Namen popravnih ukrepov je zagotoviti varstvo, skrb, pomoč ter splošno ali posebno izobraževanje obsojenim otrokom. Imeti morajo pozitiven vpliv na storilčevo izobraževanje, razvoj in osebnost, da se ta okrepi in da se mu omogoči, da kaznivih dejanj ne ponavlja več.

Vrste popravnih ukrepov:

  • sodni opomin;
  • posebne obveznosti, kot so: opravičilo oškodovancu, nadomestilo ali odškodnina za škodo zaradi kaznivega dejanja, če jo otrok zmore zagotoviti, redno šolanje, usposabljanje in pridobivanje delovnih izkušenj, pridobitev zaposlitve in vztrajanje pri njej, nadzor nad prihodki otroka, ki je storil kaznivo dejanje, vključevanje v delo humanitarnih organizacij ali dejavnosti, pomembnih za občino in okolje, prepoved obiskovanja določenih krajev ali dogodkov ali druženja z določenimi posamezniki, vključitev v zdravljenje, na primer za odvajanje od drog ali drugih odvisnosti, vključitev v svetovanje ali psihološko obravnavo, vključitev v programe poklicnega usposabljanja itd.

Napotitev v zapor za mladoletnike se lahko izreče v skrajnem primeru ter pod posebnimi pogoji glede izvrševanja takega ukrepa, njegovega trajanja, namena in vsebine. V zapor za mladoletnike se lahko napotijo le starejši otroci storilci (stari med 16 in 18 let) in le zaradi kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen treh let ali več, kadar zaradi narave in resnosti kaznivega dejanja ter visoke stopnje krivde (če je storilec pri izvršitvi kaznivega dejanja na primer pokazal visoko stopnjo vztrajnosti ali če je bilo dejanje posebno nehumano) ni upravičeno izreči popravnega ukrepa.

Otroke, ki nimajo procesne sposobnosti, zastopa pravni zastopnik; v takem primeru otrok prejema informacije o sodnih odločbah in njihovi izvršljivosti prek svojega pravnega zastopnika.

Sodišča lahko med postopkom izvrševanja sprejmejo nekatere zaščitne ukrepe, s katerimi zaščitijo otroke pred nepotrebno škodo po izvedbi nepravdnega postopka. Zaščitni ukrepi so: sklep o prepovedi stika ali o omejenih stikih s staršem, starim staršem, bratom ali sestro otroka (oziroma polbratom ali polsestro).

6. Dostop do pravnih sredstev

(a) Vsaka oseba se lahko pritoži zoper sodbo pristojnega sodišča, kot je določeno v splošnih pravilih in pogojih glede pravnih sredstev na podlagi zakona o kazenskem postopku. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se lahko pritožijo otrok, ki je bil žrtev kaznivega dejanja, državni pravobranilec, toženec in toženčev zagovornik. Otrok, ki je bil žrtev kaznivega dejanja, se lahko kot stranka v kazenskem postopku pritoži zoper odločitev sodišča o stroških postopka in zoper odločitev sodišča o svojih denarnih zahtevkih.

Vse osebe, ki imajo pravico do pritožbe zoper sodbo, jo lahko vložijo zoper sodbo, s katero se izreče kazen ali popravni ukrep zoper mladoletnika, ali zoper odločbo o prekinitvi postopka, in sicer v osmih dneh od prejema sodbe ali sodne odločbe. Zagovornik toženca, državni tožilec, zakonec, sorodnik v ravni črti, posvojitelj, skrbnik, brat, sestra ali rejnik lahko vložijo pritožbo v korist mladoletnika tudi proti njegovi volji. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Sodišče druge stopnje lahko spremeni odločitev sodišča prve stopnje z izdajo strožjih sankcij zoper mladoletnika le, če se to predlaga v pritožbi.

(b) Otroci, vključeni v kazenski postopek, imajo pravico vložiti pritožbo, drugo pravno sredstvo ali zahtevek na podlagi splošnih pravil iz zakona o civilnem postopku in zakona o civilnih obligacijah.

Ker otroci na splošno nimajo procesne sposobnosti, vlogo pravnega zastopnika v njihovem imenu po navadi prevzamejo njihovi starši ali skrbniki. Otrokov pravni zastopnik je upravičen opraviti vsa procesna dejanja v imenu otroka, vključno z vložitvijo pritožbe. Stranke lahko vložijo pritožbo zoper sodbe sodišč prve stopnje. Pritožbe zoper sodbe sodišč prve stopnje zadržijo izvršljivost sodnih odločb. Pritožbo za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje je mogoče vložiti iz naslednjih razlogov: huda kršitev pravil civilnega postopka, napačna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja in napačna uporaba zadevnega prava. Rok za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje je 15 dni od vročitve izvoda sodbe.

7. Posvojitev

Družinski zakon ureja posvojitev kot posebno obliko družinskopravne skrbi in varstva otrok, ki so brez ustrezne starševske skrbi, s čimer se starševstvo omogoči posvojiteljem. Posvojitelj mora biti hrvaški državljan (izjemoma je lahko tujec, če je to v otrokovo posebno korist), star vsaj 21 let in vsaj 18 let starejši od posvojenca. Otroka lahko skupaj posvojita zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti, en zakonec/partner v zunajzakonski skupnosti, če je drugi zakonec/partner v zunajzakonski skupnosti starš ali posvojitelj, zakonec/partner v zunajzakonski skupnosti s soglasjem drugega zakonca/partnerja v zunajzakonski skupnosti, ter oseba, ki ni sklenila zakonske zveze. Posvojitev je mogoča do otrokovega 18. leta, če otrok izpolnjuje pravne zahteve za posvojitev in če je to v otrokovo korist. Otrok, ki je dopolnil 12 let, mora dati pisno soglasje za posvojitev.

Postopek posvojitve vodi center za socialno delo v kraju stalnega ali začasnega prebivališča oseb, ki nameravajo posvojiti otroka. Če je posvojitelj ali otrok tujec, se lahko posvojitev opravi le s predhodnim soglasjem ministrstva, odgovornega za socialno varstvo.

Otrokom prijazno pravosodje na Hrvaškem  PDF (690 Kb) en

Zadnja posodobitev: 03/08/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.