Spori majhne vrednosti

Estonija

Vsebino zagotavlja
Estonija

ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Estonija

Evropski čezmejni postopki – Spori majhne vrednosti


*obvezen vnos

Člen 25(1)(a) Pristojna sodišča

V Estoniji sodbo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti izda okrajno sodišče z ustrezno pristojnostjo.

Člen 25(1)(b) Načini sporočanja

V Estoniji so načini sporočanja, ki so dovoljeni v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti in na voljo sodiščem v skladu s členom 4(1) Uredbe, osebna vložitev ter pošiljanje po pošti, telefaksu in elektronski pošti. Pri predložitvi dokumentov je treba upoštevati obliko, določeno v členih od 334 do 336 zakonika o civilnem postopku.

V skladu z navedenimi določbami je treba vloge pri sodišču vložiti na jasno čitljivem natipkanem obrazcu formata A4. To velja za ročno podpisane dokumente. V skladu z zakonom stranke v postopku po možnosti sodišču predložijo tudi elektronske različice procesnih dokumentov, ki so jih predložile v pisni obliki. To pomeni, da stranke zaradi poenostavitve dela sodišč pri obravnavanju dokumentov pošljejo preprosto elektronsko sporočilo brez digitalnega podpisa ali druge oblike potrditve istovetnosti pošiljatelja.

Če se dokumenti pošljejo na ustrezni naslov po telefaksu ali elektronski pošti oziroma v drugi obliki, ki omogoča pisni zapis, je treba izvirnik pisnega dokumenta predložiti sodišču brez odlašanja ali najpozneje na obravnavi zadeve pred sodiščem ali v roku, določenem za predložitev dokumentov v pisnem postopku. V takem primeru se šteje, da je bila pisna vloga ali pritožba vložena pravočasno.

Vloge in drugi dokumenti, ki morajo biti v pisni obliki, se lahko sodišču pošljejo tudi v elektronski obliki, če lahko sodišče tiska dokumente in napravi njihove kopije. V tem primeru mora biti na dokumentu digitalni podpis pošiljatelja ali pa mora biti dokument poslan na podobno varen način, ki omogoča ugotovitev istovetnosti pošiljatelja. Za elektronski dokument se šteje, da je bil vložen pri sodišču, ko je evidentiran v podatkovni bazi za prejem sodnih dokumentov. Podrobnejša pravila o postopku pošiljanja elektronskih dokumentov sodiščem in zahteve glede oblike dokumentov so določene v uredbi, ki jo je izdal minister za pravosodje.

Sodišče lahko šteje, da sta vloga ali drug procesni dokument, ki ju je po elektronski pošti poslala stranka v postopku, popolna, tudi če nista lastnoročno oziroma digitalno podpisana, če sodišče ne dvomi o istovetnosti pošiljatelja ali pošiljanju dokumenta, zlasti če je dokumente z digitalnim podpisom v isti zadevi ista stranka že prej poslala sodišču z istega elektronskega naslova oziroma če se je sodišče strinjalo, da se lahko vloge ali drugi dokumenti vložijo tudi v tej obliki.

Vložitev vloge prek informacijskega sistema, vzpostavljenega za ta namen (informacijski sistem za obdelavo e-vlog), ki je na voljo na naslovu https://www.e-toimik.ee/, se prav tako šteje za elektronsko vložitev. Če se vloga vloži prek informacijskega sistema za obdelavo e-vlog, je sodišču ni treba poslati po elektronski pošti.

Sodišče lahko v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti obide določbe zakonika glede zahtev za vročanje procesnih dokumentov in oblike dokumentov, ki jih predložijo stranke v postopku, razen če gre za vročanje obvestila o tožbi tožencu.

Člen 25(1)(c) Organi ali organizacije, ki zagotavljajo praktično pomoč

Praktično pomoč v zvezi z evropskim postopkom v sporih majhne vrednosti lahko zagotovi sodno tajništvo sodišča. Ustrezni kontaktni podatki so na voljo v točki (a).

Člen 25(1)(d) Načini elektronskega vročanja in sporočanja ter načini za izražanje privolitve vanje

Načina elektronskega vročanja in sporočanja, ki sta tehnično razpoložljiva in dopustna pri estonskih sodiščih, sta informacijski sistem za obdelavo e-vlog (https://www.e-toimik.ee/) in vročanje dokumentov po elektronski pošti ali telefaksu.

Če sodišče vroči procesni dokument prek informacijskega sistema za obdelavo e-vlog, prejemniku na elektronski naslov ali telefonsko številko, ki sta bila sporočena sodišču, pošlje obvestilo, da je dokument na voljo v sistemu (člen 3111(1) zakonika o civilnem postopku). Sodišče lahko obvestilo, da je dokument na voljo v sistemu, sporoči tudi na telefonsko številko ali elektronski naslov, ki ju je našlo na internetu, pošlje na domnevni uporabnikov račun v virtualnem družbenem omrežju ali na stran drugega virtualnega komunikacijskega okolja, za katera se lahko glede na informacije na internetu domneva, da ju naslovnik uporablja, ali kadar se lahko ob pošiljanju domneva, da bodo take informacije prispele do naslovnika. Če je mogoče, sodišče obvestilo na domnevnem uporabnikovem računu v virtualnem družbenem omrežju ali na strani drugega virtualnega komunikacijskega okolja objavi tako, da ga lahko vidi samo naslovnik. Procesni dokument se šteje za vročen, ko ga prejemnik odpre v informacijskem sistemu ali ko potrdi njegov prejem v informacijskem sistemu, ne da bi dokument odprl. Enako velja, če to stori druga oseba, ki ji je prejemnik omogočil dostop za vpogled v dokumente v informacijskem sistemu. Informacijski sistem samodejno evidentira vročitev dokumenta.

Če ni mogoče pričakovati, da bo prejemnik lahko uporabljal informacijski sistem, ki se uporablja za vročanje procesnih dokumentov, ali če vročanje prek informacijskega sistema tehnično ni mogoče, lahko sodišče procesne dokumente prejemniku vroči tudi po elektronski pošti ali telefaksu. V takih primerih se šteje, da je bil procesni dokument vročen, ko prejemnik pisno, po telefaksu ali elektronsko potrdi njegov prejem. Potrditev mora vsebovati datum prejema dokumenta in podpis prejemnika ali njegovega zastopnika. Potrditev v elektronski obliki mora biti opremljena z digitalnim podpisom pošiljatelja ali biti poslana na drug varen način, ki omogoča ugotovitev istovetnosti pošiljatelja in časa pošiljanja, razen če sodišče nima razlogov za dvom, da je potrditev brez digitalnega podpisa poslal prejemnik ali njegov zastopnik. Potrditev v elektronski obliki se lahko sodišču pošlje po elektronski pošti, če sodišče pozna elektronski naslov prejemnika in je mogoče domnevati, da nepooblaščene osebe nimajo dostopa do njega, pa tudi če je sodišče v isti zadevi že pošiljalo dokumente na ta elektronski naslov ali če je stranka v postopku svoj elektronski naslov sodišču razkrila sama.

Predhodno soglasje za uporabo elektronskega vročanja dokumentov se lahko zagotovi prek informacijskega sistema za obdelavo e-vlog, po elektronski pošti ali telefaksu. Tako soglasje se lahko sodišču pošlje z vlogo za evropski postopek v sporih majhne vrednosti ali odgovorom nanjo.

Člen 25(1)(e) Osebe ali poklici, ki morajo sprejeti vročitev listin ali drugega pisnega sporočanja v elektronski obliki

Procesne dokumente je treba odvetnikom, notarjem, sodnim izvršiteljem, stečajnim upraviteljem in državnim ali lokalnim vladnim agencijam na splošno vročati samo elektronsko prek informacijskega sistema za obdelavo e-vlog. Drugi načini vročanja dokumentov so dovoljeni samo, če za to obstajajo tehtni razlogi. Za druge osebe zakon ne določa obveznosti glede načina vročanja dokumentov.

Člen 25(1)(f) Sodne takse in načini plačila

Za vložitev vloge za evropski postopek v sporih majhne vrednosti pri okrajnem sodišču se plača državna taksa. Njena višina se določi na podlagi vrednosti civilne zadeve, ta pa je odvisna od višine terjatve. Pri izračunu vrednosti civilne zadeve se znesek glavne terjatve prišteje znesku stranskih terjatev. V primeru vloge za evropski postopek v sporih majhne vrednosti za izterjavo zamudnih obresti, ki še niso bile obračunane, je treba znesku prišteti še znesek, ki ustreza enoletnim zamudnim obrestim. Višina državne takse se določi na podlagi končnega prejetega zneska (stroški civilne zadeve) in v skladu s preglednico iz člena 59(1) Priloge 1 k zakonu o državnih taksah.

Za vložitev zahtevka za preskus sodne odločbe (zahtevka za razveljavitev zamudne sodbe) je treba plačati varščino. Njena višina ustreza državni taksi za polovico zneska, na katerega se nanaša tožba. Znesek državne takse ne sme biti nižji od 100 EUR in ne sme presegati 1 500 EUR.

Ob vložitvi pritožbe je treba plačati enako državno takso, kot je bila plačana ob prvotni vložitvi vloge za evropski postopek v sporih majhne vrednosti pri okrajnem sodišču, ob upoštevanju obsega pritožbe.

Varščino je treba plačati tudi ob vložitvi kasacijske pritožbe in zahtevka za preskus. Izračuna se na podlagi zahtevanega zneska, katerega en odstotek so stroški civilne zadeve. Znesek državne takse ne sme biti nižji od 100 EUR in ne sme presegati 3 000 EUR.

Za vložitev pritožbe pri okrožnem ali vrhovnem sodišču je treba plačati državno takso v višini 50 EUR.

Državna taksa se lahko plača z bančnim nakazilom na katerega koli od bančnih računov ministrstva za finance: SEB Pank – številka bančnega računa EE571010220229377229 (SWIFT: EEUHEE2X); Swedbank – številka bančnega računa EE062200221059223099 (SWIFT: HABAEE2X); Danske Bank – številka bančnega računa EE513300333522160001 (SWIFT: FOREEE2X); Nordea Bank – številka bančnega računa EE221700017003510302 (SWIFT: NDEAEE2X).

V vseh primerih je treba državno takso plačati pred vložitvijo zahtevka. Sodišču je treba skupaj z zahtevkom predložiti dokument, ki dokazuje plačilo državne takse, ali informacije, na podlagi katerih lahko sodišče preveri tako plačilo (na primer datum izvedbe plačila, znesek, plačnika takse itd.).

Člen 25(1)(g) Postopek v zvezi s pravnimi sredstvi in sodišča, pri katerih se lahko vložijo pravna sredstva

Pritožba zoper sodbo sodišča, izdano v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, se lahko v skladu s pritožbenim postopkom vloži, če je pritožba zoper sodbo okrajnega sodišča dopustna. Na splošno jo sodišče dopusti, če meni, da je odločba pritožbenega sodišča potrebna za pridobitev mnenja okrožnega sodišča glede nekega pravnega vprašanja. Če pritožba zoper sodbo okrajnega sodišča ni dopustna, se lahko pritožba kljub temu vloži pri okrožnem sodišču, vendar pa jo bo okrožno sodišče obravnavalo le, če je očitno, da je okrajno sodišče pri odločanju nepravilno uporabilo določbo materialnega prava, kršilo procesne določbe ali nepravilno presodilo dokaze, in če bi to lahko pomembno vplivalo na odločitev v zadevi.

Pritožba se vloži pri okrožnem sodišču, pristojnem na območju sedeža okrajnega sodišča, ki odloča v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti.

Pritožba se lahko vloži v 30 dneh od vročitve sodbe pritožniku, vendar najpozneje v petih mesecih od objave sodbe sodišča prve stopnje. Če je bila sodba okrajnega sodišča izdana brez obrazložitve in če je stranka v postopku od sodišča zahtevala, naj sodbo dopolni, začne rok za vložitev pritožbe na novo teči z vročitvijo popolne sodbe. Pritožba se ne sme vložiti, če sta se v vlogi, predloženi sodišču, obe stranki odpovedali pravici do vložitve pritožbe.

Kasacijska pritožba se lahko vloži pri vrhovnem sodišču zoper sodbo sodišča, izdano v pritožbenem postopku (poglavje 66 zakonika o civilnem postopku). Stranka v postopku lahko vloži kasacijsko pritožbo pri vrhovnem sodišču, če je okrožno sodišče bistveno kršilo procesne določbe ali nepravilno uporabilo določbo materialnega prava.

Kasacijska pritožba se lahko vloži v 30 dneh od vročitve sodbe stranki, vendar najpozneje v petih mesecih od objave sodbe okrožnega sodišča. Kasacijska pritožba se ne sme vložiti, če sta se v vlogi, predloženi sodišču, obe stranki odpovedali pravici do vložitve pritožbe.

V izjemnih okoliščinah, kadar se pojavijo novi dokazi, lahko stranka v postopku zoper pravnomočno sodbo sodišča v skladu s postopkom iz poglavja 68 zakonika o civilnem postopku pri vrhovnem sodišču vloži zahtevek za preskus. Zahtevek za preskus se lahko vloži v dveh mesecih po ugotovitvi, da obstaja razlog zanj. Če stranka v postopku ni bila zastopana, lahko zahtevek za preskus vloži v dveh mesecih od vročitve odločbe stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, če stranka ni pravdno sposobna. Za ta namen se vročitev z javno objavo ne upošteva. Zahtevka za preskus ni mogoče vložiti, če je sodba, v zvezi s katero se zahteva preskus, pravnomočna več kot pet let. Zahtevka za preskus ni mogoče vložiti na podlagi utemeljitve, da stranka ni sodelovala ali ni bila zastopana v postopku, oziroma v primeru, določenem v členu 702(2)(8) zakonika o civilnem postopku, če je sodba pravnomočna več kot deset let.

Člen 25(1)(h) Postopek v zvezi s preskusom sodbe in sodišča, ki so pristojna za takšen preskus

Postopek za zahtevo preskusa sodbe sodišča ustreza postopku za razveljavitev zamudne sodbe (člen 415 zakonika o civilnem postopku). Zahtevek za preskus je treba vložiti pri sodišču, ki je izdalo sodbo v zadevi v zvezi z evropskim postopkom v sporih majhne vrednosti. Zahtevek je treba vložiti pisno in mora vsebovati: navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, predlog za preskus sodbe ter okoliščine in razloge, zaradi katerih je potreben preskus sodbe. Sodišče nato zahtevek vroči nasprotni stranki in ji določi rok za predložitev njenega stališča. Sodišče lahko za odločitev o vloženem zahtevku opravi obravnavo in v zvezi z zahtevkom izda pisno odločbo. Če je zahtevku ugodeno, se evropski postopek v sporih majhne vrednosti nadaljuje v stanju, v katerem je bil, preden je bila izdana odločba. Zoper odločbo sodišča o zavrnitvi zahtevka za preskus sodbe sodišča se lahko vloži pritožba pri okrožnem sodišču. Zoper odločbo o pritožbi, ki jo je izdalo okrožno sodišče, je mogoče pritožbo pri vrhovnem sodišču vložiti le, če je okrožno sodišče pritožbo zavrnilo.

Člen 25(1)(i) Sprejemljivi jeziki

V skladu s členom 21a(a) Uredbe sta sprejemljiva jezika estonščina in angleščina.

Člen 25(1)(j) Organi, pristojni za izvršbo

Sodbe v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti v Estoniji izvršujejo neodvisni sodni izvršitelji. Predlog za izvršbo je treba vložiti pri sodnem izvršitelju na območju dolžnikovega stalnega prebivališča ali njegovega premoženja. Seznam uradov sodnih izvršiteljev je na voljo na spletišču estonske zbornice sodnih izvršiteljev in stečajnih upraviteljev.

Če je zoper sodbo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti vložena pritožba, ukrepe, določene v členu 23 Uredbe, uporabi okrožno sodišče, pri katerem je vložena pritožba. Kadar je vložen zahtevek, je treba predlog za ukrepe, ki jih je treba uporabiti, vložiti pri sodišču, ki odloča o zahtevku.

Če pritožba še ni bila vložena, ukrepe, določene v členu 23 Uredbe, uporabi sodišče, ki je izdalo sodbo v zadevi. Sodišče, ki je pristojno za uporabo ukrepa iz člena 23(c) Uredbe, je okrajno sodišče, v pristojnosti katerega se opravi ali bi se morala opraviti izvršba. V primerih, določenih v členu 46 zakonika o izvršilnem postopku, lahko odločitev o prekinitvi izvršbe sprejmeta sodni izvršitelj, ki opravlja izvršbo, in sodišče.

Zadnja posodobitev: 15/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču