Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah

Francija

Vsebino zagotavlja
Francija

Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

V civilnih zadevah lahko sodnik za družinske zadeve (juge aux affaires familiales) od sprejetja zakona št. 2010-769 z dne 9. julija 2010 izda odredbo o zaščiti (ordonnance de protection). Ta ukrep urejajo naslednje določbe:

  • člen 1136-16 in naslednji zakonika o civilnem postopku v zvezi s postopkovnimi pravili o odrejanju nošenja elektronskih zapestnic za opozarjanje žrtev nasilja v družini.

Odredbo o zaščiti se izda v naslednjih primerih: v primerih nasilja v družini, ne glede na to, ali sta stranki v zunajzakonski skupnosti ali ne; v primerih nasilja nekdanjega zakonca ali partnerja, ne glede na to, ali sta stranki v zunajzakonski skupnosti ali ne; za polnoletno osebo, ki ji grozi prisilna poroka.

Zaradi takega nasilja mora biti ogrožen eden od partnerjev in/ali otrok. Sodnik izda odredbo o zaščiti, če meni, da obstajajo resni razlogi za domnevo, da so zatrjevana nasilna dejanja in nevarnost, ki ji je žrtev izpostavljena, verjetni.

Sodnik za družinske zadeve lahko izda odredbo o zaščiti zunaj postopka za razvezo zakonske zveze in ne da bi moral potekati kazenski postopek.

Sodišče lahko izreče naslednje ukrepe:

  • prepoved nasprotni stranki, da se sreča in vzpostavi stik s točno določenimi osebami;
  • prepoved nasprotni stranki, da obišče kraje, ki jih sodnik za družinske zadeve točno določi in jih vložnik pogosto obiskuje;
  • prepoved nasprotni stranki, da poseduje ali nosi orožje;
  • predlog nasprotni stranki o zagotavljanju zdravstvene, socialne ali psihološke oskrbe ali usposabljanja za preprečevanje seksističnega nasilja in nasilja v družini ter boj proti njima, pa tudi za spodbujanje storilcev kaznivega dejanja, da sprejmejo odgovornost za svoje vedenje;
  • za poročene pare: odločbo o ločenem prebivanju zakoncev, pri čemer se navede, kateri od njiju bo še naprej prebival v skupnem bivališču zakoncev. Razen v posebnih okoliščinah je po navadi vložnik vloge za odredbo o zaščiti tisti, ki prejme dovoljenje za prebivanje v skupnem bivališču, tudi če je pridobil možnost bivanja v zasilni nastanitvi;
  • za zunajzakonska partnerja ali partnerja, ki ju veže civilnopravna pogodba o solidarnosti: sodnik lahko izda odločbo o skupnem bivališču. Razen v posebnih okoliščinah je po navadi vložnik vloge za odredbo o zaščiti tisti, ki prejme dovoljenje za prebivanje v skupnem bivališču, tudi če je pridobil možnost bivanja v zasilni nastanitvi;
  • ureditev podrobnih pogojev izvajanja starševske skrbi in določitev prispevka za vzdrževanje in vzgojo otrok ter za stroške v zakonski zvezi ali materialne pomoči v primeru partnerjev, ki ju veže civilnopravna pogodba o solidarnosti. Ko je odredba o zaščiti izdana, mora sodnik navesti posebne razloge, zakaj ni bilo določeno uresničevanje pravic do stikov v posebej določenem prostoru ali v navzočnosti zaupanja vredne tretje osebe;
  • dovoljenje zaščiteni osebi, da prikrije svoje stalno ali začasno prebivališče in kot naslov za vročanje navede naslov svojega odvetnika ali državnega tožilca;
  • dovoljenje zaščiteni osebi, da prikrije svoje stalno ali začasno prebivališče in kot naslov za tekoče vsakodnevne potrebe navede naslov usposobljene pravne osebe;
  • začasno odobritev pravne pomoči za obe stranki;
  • če se stranki strinjata, lahko sodnik nasprotni stranki odredi nošenje elektronske zapestnice, ki opozori vložnika, ko se mu nasprotna stranka približa na določeno razdaljo.

Ti ukrepi (zlasti prepoved srečevanja ali vzpostavljanja stika z določenimi osebami) so predvsem preventivni. To pomeni, da lahko spadajo na področje uporabe Uredbe št. 606/2013. Ti ukrepi so začasni: sprejmejo se za največ šest mesecev. Vendar se lahko še podaljšajo, če se pred iztekom tega obdobja vloži zahtevek za razvezo zakonske zveze, za prenehanje življenjske skupnosti ali v zvezi z izvajanjem starševske skrbi (člen 1136-13 zakonika o civilnem postopku). V tem primeru odredba o zaščiti velja, dokler odločba ne postane pravnomočna, razen če sodišče odloči drugače. Vendar je ukrep obveznosti nošenja zapestnice mogoče odrediti in obnoviti samo za šest mesecev.

Postopek:

Na podlagi zakona št. 2019-1480 z dne 28. decembra 2019 o ukrepanju proti nasilju v družini, ki je spremenil člen 515-11 civilnega zakonika, je treba odredbo o zaščiti izdati v šestih dneh od datuma določitve datuma obravnave.

Začetek postopka pri sodišču: vložnik se lahko z vlogo, ki jo predloži osebno ali jo pošlje sodnemu tajništvu, obrne na sodnika za družinske zadeve. Sodnik za družinske zadeve po prejemu vloge določi datum obravnave. S tem se začne šestdnevno obdobje, navedeno v členu 515-11 civilnega zakonika. Vložnik ima nato na voljo dva dni, da sodni izvršitelj (huissier de justice) nasprotni stranki sporoči datum obravnave ter ji vroči vložnikovo vlogo in njegove dokumente. Stroške sodnega izvršitelja nosi država, da je začetek postopka pri sodišču za žrtve nasilja v družini brezplačen. V skladu s členom 1136-3 zakonika o civilnem postopku je datum obravnave mogoče sporočiti tudi z upravnim postopkom (sporoči ga na primer policija ali upravnik zapora), če je varnost osebe, na katero se nanaša odredba o zaščiti, resno in neposredno ogrožena ali če ni na voljo drugih načinov obveščanja.

Vabilo strankam: sodnik za družinske zadeve povabi stranke na obravnavo s sodno odločbo. Odločba se vroči, kot je opisano zgoraj.

Obravnava: postopek je ustni. Stranke se zagovarjajo same, lahko pa jim pomaga ali jih zastopa odvetnik.

Obvestilo: odredba o zaščiti se vroči po sodnem izvršitelju, razen če sodnik odloči, da jo sodno tajništvo pošlje s priporočenim pismom s povratnico ali da se v primeru resnega in neposrednega ogrožanja varnosti osebe, na katero se odredba o zaščiti nanaša, ali če ni na voljo drugega načina vročanja, vroči v upravnem postopku.

Sodišče odločbo pošlje tudi državnemu tožilcu, da zagotovi spremljanje odrejenih ukrepov. Državni tožilec o odločbi obvesti pristojne službe policije ali žandarmerije. Če se v postopku izkaže, da je ogrožen otrok, se sodnik poleg tega po izvedeni obravnavi obrne na državnega tožilca.

Evidenca: ne obstaja posebna evidenca ukrepov, izrečenih v okviru izdaje odredbe o zaščiti. Vendar se prepovedi, odrejene na podlagi odredbe o zaščiti, vpišejo v evidenco iskanih oseb (prepoved stikov, prepoved obiskovanja nekaterih krajev, prepoved izstopa z ozemlja itd.).

Pravno sredstvo: zoper odločbo se je mogoče pritožiti v 15 dneh od njene vročitve. Nasprotna stranka lahko vloži tudi predlog za preklic ali spremembo odredbe o zaščiti ali začasno oprostitev nekaterih njenih obveznosti.

Izvršitev odredbe o zaščiti:

Ukrepi, odrejeni v odredbi o zaščiti, so začasno izvršljivi, to pomeni, da se morajo po vročitvi odločbe (tudi v primeru pravnega sredstva nasprotne stranke) takoj izvršiti, po potrebi s posredovanjem policije. V primeru kršitve enega ali več ukrepov, ki jih je odredil sodnik za družinske zadeve, se lahko zaščitena oseba obrne na službe policije ali žandarmerije.

Neupoštevanje teh ukrepov pomeni kaznivo dejanje, določeno in sankcionirano s členom 227-4-2 kazenskega zakonika (code pénal). Kršitev se kaznuje z dveletno zaporno kaznijo in 15 000 EUR globe. Če starša starševsko skrb izvajata skupaj, mora sodnik, ki dovoli prikritje naslova žrtve, določiti tudi podrobne pogoje ohranjanja vezi med osebo, ki povzroča tveganje, in otrokom prek tretje osebe ali kraja za srečanje in plačevanje preživnine z bančnim nakazilom.

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Zaščitne ukrepe odredi sodnik za družinske zadeve, ki izda tudi potrdila iz člena 5.

Krajevno pristojen sodnik za družinske zadeve je:

  • sodnik v kraju stalnega prebivališča družine;
  • če starša živita ločeno, sodnik v kraju stalnega prebivališča starša, pri katerem običajno prebivajo mladoletni otroci, če starša starševsko skrb izvajata skupaj, ali sodnik v kraju stalnega prebivališča starša, ki to skrb izvaja sam;
  • v drugih primerih sodnik v kraju stalnega prebivališča osebe, ki ni predlagala začetka postopka.

Vlogo za izdajo potrdila je treba predložiti v dveh izvodih, v njej pa je treba natančno navesti dokazila, na katerih temelji. Zastopanje po odvetniku se ne zahteva. Zoper zavrnitev izdaje se je mogoče pritožiti pri predsedniku združenega sodišča (tribunal judiciaire), pri čemer vloge ni treba vložiti po odvetniku.

Zahteve na podlagi člena 11 in člena 13 Uredbe se v skladu s členom 509-8 zakonika o civilnem postopku predložijo predsedniku združenega sodišča, ki zadevo po hitrem postopku obravnava vsebinsko. S tem postopkom, ki je bil vzpostavljen s členom 5 Odločbe št. 2019-1419 z dne 20. decembra 2019 in na katerega se nanaša člen 481-1 zakonika o civilnem postopku, je mogoče v kratkem času določiti datum obravnave, ne da bi bilo treba dokazati nujnost. O nujnosti se domneva zaradi narave postopka, ki ga je mogoče uporabiti samo takrat, kadar ga besedilo izrecno določa.

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Organi, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa, so službe policije ali žandarmerije.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Vložnik lahko na podlagi člena 11 Uredbe zaprosi zaprošeno državo članico, naj prilagodi dejanske elemente zaščitnega ukrepa, da omogoči njegovo učinkovanje v tej državi članici. Zahteve na podlagi člena 11 in člena 13 Uredbe se v skladu s členom 509-8 zakonika o civilnem postopku predložijo predsedniku združenega sodišča, ki zadevo po hitrem postopku obravnava vsebinsko in o zahtevah odloči v skladu z navedenim postopkom.

Če torej člen 1136-6 zakonika o civilnem postopku določa ustni postopek brez obveznega zastopanja v primeru vloge za odredbo o zaščiti, predložene pri francoskem sodišču, se zahteva za priznavanje civilnopravne odredbe o zaščiti v Franciji, kadar je o njej odločila druga država članica, po hitrem postopku obravnava vsebinsko z obveznim zastopanjem v skladu s členom 509-2 in členom 760 zakonika o civilnem postopku.

Kar zadeva krajevno pristojnost, se uporabljajo pravila iz sodne prakse, v skladu s katerimi prevladajo zahteve po učinkovitem izvajanju sodne oblasti. Predlog tako lahko obravnava predsednik okrožnega sodišča v kraju, kjer namerava zaščitena oseba ostati ali začasno prebivati.

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Vložnik je obveščen o izdaji potrdila in lahko ugovarja na podlagi člena 13 Uredbe tako, da zadevo predloži sodišču zaprošene države članice. Prošnja za zavrnitev priznanja ali izvršitve se predloži predsedniku združenega sodišča, ki zadevo po hitrem postopku obravnava vsebinsko (glede na predmet zadeve se lahko pooblasti sodnik za družinske zadeve). Zastopanje po odvetniku se ne zahteva.

Kar zadeva krajevno pristojnost, se uporabljajo pravila iz sodne prakse, v skladu s katerimi prevladajo zahteve po učinkovitem izvajanju sodne oblasti. Predlog tako lahko obravnava predsednik okrožnega sodišča v kraju, kjer namerava zaščitena oseba ostati ali začasno prebivati.

Zadnja posodobitev: 24/02/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.