1.) Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi:
Obvestilo drugega o pravdi („litis denuntiatio“) je uradna obvestitev tretje osebe o tekoči pravdi. Združi se lahko z vabilom tej osebi, naj vstopi v pravdo. Namen tega obvestila je, da si tožeča ali tožena stranka zagotovi pravice ali učinke, priznane s civilnim pravom. Stranka v postopku, ki želi drugega obvestiti o pravdi, pošlje obvestilo sodišču, ki ga nato vroči tretji osebi. Ta se odloči, ali se bo spustila v postopek ali ne. V skladu s slovensko zakonodajo sodišče ne odloči o tem, ali je zahtevek stranke za uradno obvestitev tretje osebe utemeljen. Tudi če se tretja oseba spusti v postopek, ne postane stranka v postopku in o njenem razmerju do strank v postopku v glavni stvari ni mogoče odločati v tej pravdi. Tretja oseba lahko podpre vsako stranko v postopku v glavni stvari. Če so pogoji izpolnjeni, se lahko spusti v postopek kot intervenient. Tako lahko prispeva k uspehu v pravdi in prepreči, da bi se proti njej začel nadaljnji (regresni) postopek, ali izboljša svoj položaj v takem nadaljnjem postopku. Tretja oseba ne more zahtevati, da bi se prekinila začeta pravda, podaljšali roki ali preložil narok.
2.) Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi:
Obvestilo stranko, ki tretjo osebo obvesti o pravdi, varuje pred določenimi odškodninskimi zahtevki, ki bi jih sicer lahko pričakovala od tretje osebe. Tretja oseba, ki je na podlagi obvestila o pravdi imela možnost vplivati na izid pravde, načeloma ne more več vložiti odškodninskih zahtevkov, ki temeljijo na pomanjkljivem pravdanju stranke, ki jo je obvestila o pravdi. Če se naknadno med stranko, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi, in osebo, ki je bila obveščena o postopku v glavni stvari, začne regresni postopek, ta oseba zoper stranko, ki jo je obvestila o pravdi, ne more uveljavljati argumentov ali dejstev, ki so v nasprotju z vsebinskimi (dejanskimi) elementi odločitve v postopku v glavni stvari.
3.) Ni zavezujočega učinka v zvezi s pravno presojo v postopku v glavni stvari.
4.) Prav tako ni zavezujočega učinka v zvezi z ugotovljenimi dejstvi, ki jih tretja oseba ni mogla izpodbijati v postopku v glavni stvari, na primer zato, ker jih stranki nista izpodbijali.
5.) Obvestilo drugega o pravdi učinkuje ne glede na to, ali se tretja oseba spusti v postopek v glavni stvari ali ne.
6.) Obvestilo drugega o pravdi ne vpliva na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi, razen če se tretja oseba odloči, da se bo spustila v postopek na strani nasprotne stranke.
- v Sloveniji: okrožno sodišče
- v Sloveniji: okrožno sodišče
- v Sloveniji: Vrhovno sodišče Republike Slovenije
- v Sloveniji: na naslednjih sodiščih je poleg slovenščine uradni jezik tudi eden od jezikov narodnih skupnosti:
- v Sloveniji: člen 58 Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku
- v Sloveniji: člen 204 Zakona o pravdnem postopku, ki ureja obvestilo drugega o pravdi
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.