Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.
1.) Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi:
Obvestilo drugega o pravdi („litis denuntiatio“) je uradna obvestitev tretje osebe o tekoči pravdi. Združi se lahko z vabilom tej osebi, naj vstopi v pravdo. Namen tega obvestila je, da si tožeča ali tožena stranka zagotovi pravice ali učinke, priznane s civilnim pravom. Stranka v postopku, ki želi drugega obvestiti o pravdi, pošlje obvestilo sodišču, ki ga nato vroči tretji osebi. Ta se odloči, ali se bo spustila v postopek ali ne. V skladu s slovensko zakonodajo sodišče ne odloči o tem, ali je zahtevek stranke za uradno obvestitev tretje osebe utemeljen. Tudi če se tretja oseba spusti v postopek, ne postane stranka v postopku in o njenem razmerju do strank v postopku v glavni stvari ni mogoče odločati v tej pravdi. Tretja oseba lahko podpre vsako stranko v postopku v glavni stvari. Če so pogoji izpolnjeni, se lahko spusti v postopek kot intervenient. Tako lahko prispeva k uspehu v pravdi in prepreči, da bi se proti njej začel nadaljnji (regresni) postopek, ali izboljša svoj položaj v takem nadaljnjem postopku. Tretja oseba ne more zahtevati, da bi se prekinila začeta pravda, podaljšali roki ali preložil narok.
2.) Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi:
Obvestilo stranko, ki tretjo osebo obvesti o pravdi, varuje pred določenimi odškodninskimi zahtevki, ki bi jih sicer lahko pričakovala od tretje osebe. Tretja oseba, ki je na podlagi obvestila o pravdi imela možnost vplivati na izid pravde, načeloma ne more več vložiti odškodninskih zahtevkov, ki temeljijo na pomanjkljivem pravdanju stranke, ki jo je obvestila o pravdi. Če se naknadno med stranko, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi, in osebo, ki je bila obveščena o postopku v glavni stvari, začne regresni postopek, ta oseba zoper stranko, ki jo je obvestila o pravdi, ne more uveljavljati argumentov ali dejstev, ki so v nasprotju z vsebinskimi (dejanskimi) elementi odločitve v postopku v glavni stvari.
3.) Ni zavezujočega učinka v zvezi s pravno presojo v postopku v glavni stvari.
4.) Prav tako ni zavezujočega učinka v zvezi z ugotovljenimi dejstvi, ki jih tretja oseba ni mogla izpodbijati v postopku v glavni stvari, na primer zato, ker jih stranki nista izpodbijali.
5.) Obvestilo drugega o pravdi učinkuje ne glede na to, ali se tretja oseba spusti v postopek v glavni stvari ali ne.
6.) Obvestilo drugega o pravdi ne vpliva na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi, razen če se tretja oseba odloči, da se bo spustila v postopek na strani nasprotne stranke.
Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)
- v Sloveniji: okrožno sodišče
Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve
- v Sloveniji: okrožno sodišče
Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva
- v Sloveniji: Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami
- v Sloveniji: na naslednjih sodiščih je poleg slovenščine uradni jezik tudi eden od jezikov narodnih skupnosti:
- Okrožno sodišče v Kopru: italijanščina;
- Okrajno sodišče v Kopru: italijanščina;
- Okrajno sodišče v Piranu: italijanščina;
- Okrajno sodišče v Lendavi: madžarščina,
Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe
- v Sloveniji: člen 58 Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku
Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe
- v Sloveniji: člen 204 Zakona o pravdnem postopku, ki ureja obvestilo drugega o pravdi
Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe
- Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem pravnem prometu, podpisana na Dunaju 16. decembra 1954,
- Konvencija med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo o vzajemni pravni pomoči v civilnih in upravnih zadevah, podpisana v Rimu 3. decembra 1960,
- Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Kraljevino Grčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, podpisan v Atenah 18. junija 1959,
- Konvencija med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravnem prometu v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi 6. februarja 1960,
- Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Češkoslovaško socialistično republiko o ureditvi pravnih odnosov v civilnih, rodbinskih in kazenskih zadevah, podpisana v Beogradu 20. januarja 1964,
- Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji 19. septembra 1984,
- Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Bolgarijo o vzajemni pravni pomoči, podpisan v Sofiji 23. marca 1956,
- Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Romunijo o pravni pomoči, podpisana v Beogradu 18. oktobra 1960, in njen protokol,
- Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Madžarsko o vzajemni pravni pomoči, podpisana v Beogradu 7. marca 1968,
- Pogodba med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Zagrebu 7. februarja 1994,
- Konvencija med vladama Socialistične federativne republike Jugoslavije in Republike Francije o priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in trgovinskih zadevah, podpisana v Parizu 18. maja 1971.
