ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ
Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.
Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.
1. Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi?
Na Poljskem obvestilo drugega o pravdi urejata člena 84 in 85 zakonika o civilnem postopku. Na Poljskem se koncept imenuje „przypozwanie“. V okviru tega lahko stranka morebitno nasprotno stranko v naknadnem postopku pozove, naj se pridruži sedanjemu postopku, saj bi lahko tretja oseba na podlagi neugodne odločbe za stranko zoper njo vložila zahtevek (ki bi izhajal na primer iz sporazuma o garanciji). Stranka v ta namen predloži vlogo, ki se vroči tretji osebi, ki lahko nato navede, da se želi postopku pridružiti kot stranski intervenient.
2. Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi?
Zaradi prejema obvestila drugega o pravdi zadevna tretja oseba samodejno še ne postane stranka v odprtem postopku. Postopku se pridruži kot stranski intervenient (členi od 76 do 78 zakonika o civilnem postopku). Stranski intervenient lahko prevzame mesto stranke, ki se ji je pridružil, če se vse stranke postopka s tem strinjajo. V nasprotnem primeru ima sodba neposredni učinek (vendar v primeru obvestila drugega o pravdi le, če je skladna z naravo spornega razmerja ali ustreznimi pravnimi določbami).
3. Ali obstaja zavezujoč učinek v zvezi s pravno presojo v postopku v glavni stvari?
Če se tretja oseba kljub pozivu ne pridruži postopku, v katerem koli naknadnem postopku izgubi možnost sklicevanja na neustreznost prvotnega postopka (člen 82 v povezavi s členom 85 zakonika o civilnem postopku).
4. Ali obstaja zavezujoč učinek v zvezi z ugotovljenimi dejstvi, ki jih tretja oseba ni mogla izpodbijati v postopku v glavni stvari, na primer zato, ker jih stranki nista izpodbijali?
Pošiljanje obvestila drugega o pravdi in sodelovanje take tretje osebe v postopku je tudi v njenem interesu, saj lahko pripomore k doseganju pozitivnega izida, zaradi česar kakršni koli naknadni postopki niso več potrebni.
5. Ali obvestilo drugega o pravdi učinkuje ne glede na to, ali se tretja oseba pridruži postopku v glavni stvari ali ne?
Če se tretja oseba kljub pozivu ne pridruži postopku, v katerem koli naknadnem postopku izgubi možnost sklicevanja na neustreznost prvotnega postopka (člen 82 v povezavi s členom 85 zakonika o civilnem postopku).
6. Ali obvestilo drugega o pravdi vpliva na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi?
Če se pozvana oseba pridruži postopku, postane stranski intervenient in lahko ob soglasju strank prevzame mesto stranke, ki se ji je pridružila.
Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve
Člen 74: opis nacionalnih pravil in postopkov glede izvršbe je na voljo v informativnem listu Procedury służące wykonaniu orzeczenia (Postopki za izvrševanje sodnih odločb).
Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)
Okrožno sodišče (sąd okręgowy) glede na prebivališče ali sedež dolžnika ali, če takega sodišča ni, okrožno sodišče, na območju katerega poteka postopek izvršbe ali se izvršba že opravlja.
V primeru zahteve za zavrnitev priznanja:
Okrožno sodišče (sąd okręgowy), pristojno za zadevo, v kateri se je odločilo s sodno odločbo, ali v okrožju katerega ima sedež pristojno okrajno sodišče (sąd rejonowy) ali, če tega ni, okrožno sodišče v Varšavi.
Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve
Pritožbeno sodišče (sąd apelacyjny) prek okrožnega sodišča (sąd okręgowy).
Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva
Vrhovno sodišče (Sąd Najwyższy) prek pritožbenega sodišča (sąd apelacyjny).
Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami
Ni relevantno.
Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe
Člen 11037(4) in člen 1110 zakonika o civilnem postopku, kolikor določata pristojnost poljskih sodišč izključno na podlagi ene od naslednjih okoliščin, ki se nanašajo na tožnika: poljsko državljanstvo, stalno prebivališče, običajno prebivališče ali statutarni sedež na Poljskem.
Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe
Člena 84 in 85 zakonika o civilnem postopku, ki urejata obvestilo drugega o pravdi.
Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe
- Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti 6. marca 1959.
- Konvencija med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravnem prometu v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi 6. februarja 1960 in sedaj veljavna med Poljsko in Slovenijo ter med Poljsko in Hrvaško.
- Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi 4. decembra 1961.
- Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Republiko Avstrijo o vzajemnih odnosih v civilnih zadevah in o dokumentih, podpisana na Dunaju 11. decembra 1963.
- Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah 24. oktobra 1979.
- Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih razmerij v civilnih, družinskih, delovnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi 21. decembra 1987 in še vedno veljavna med Poljsko in Češko republiko ter med Poljsko in Slovaško.
- Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Italijansko republiko o pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana v Varšavi 28. aprila 1989.
- Sporazum med Republiko Poljsko in Republiko Litvo o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih, delovnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi 26. januarja 1993.
- Sporazum med Republiko Latvijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih, delovnih in kazenskih zadevah, podpisan v Rigi 23. februarja 1994.
- Konvencija med Republiko Ciper in Republiko Poljsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji 14. novembra 1996.
- Sporazum med Republiko Estonijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, delovnih in kazenskih zadevah, podpisan v Talinu 27. novembra 1998.
- Pogodba med Romunijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih zadevah, podpisana v Bukarešti 15. maja 1999.
