Bruselj I (prenovitev)

Litva

Vsebino zagotavlja
Litva

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

1. Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi?

Člena 46 in 47 litovskega zakonika o civilnem postopku (Lietuvos Respublikos civilinio proceso kodeksas) določata, kdaj lahko tretje osebe vložijo samostojne zahtevke glede predmeta spora in kdaj ne.

Tretje osebe, ki vložijo samostojne zahtevke glede predmeta spora, se lahko postopku pridružijo le na lastno pobudo. Take tretje osebe so neodvisni udeleženci v zadevi in niso ne na strani tožnika ne na strani toženca. Postopku se lahko pridružijo vse do začetka faze zaključnih besed v postopku.

Če lahko sodba v posamezni zadevi vpliva na pravice ali obveznosti tretjih oseb, ki ne vložijo samostojnega zahtevka glede predmeta spora, se lahko te postopku pridružijo na strani tožnika ali toženca vse do začetka faze zaključnih besed v postopku. Postopku se lahko pridružijo tudi na podlagi obrazložene zahteve strank ali na pobudo sodišča.

Tretje stranke so obveščene o zadevi in povabljene k sodelovanju v postopku pred litovskim sodiščem tako, da jim je poslan poziv ali obvestilo, kar zajema tudi pošiljanje izvoda tožbe. V skladu s členom 133(1) zakonika o civilnem postopku so stranke, ki sodelujejo v postopku (tudi tretje osebe) obveščene s pozivi ali obvestili o datumu in kraju sodnega naroka ali o posameznih postopkovnih ukrepih. Obveščanje tretjih oseb o zadevi je naloga sodišča in ne strank; stranke v svojih vlogah zgolj navedejo, da bi se morale postopku pridružiti tudi druge osebe.

Tretje osebe, ki vložijo samostojne zahtevke, imajo enake pravice in obveznosti, kot tožnik.

Tretje osebe, ki ne vložijo samostojnega zahtevka, imajo enake procesne pravice (vključno s pravico do povrnitve stroškov) in obveznosti kot stranka, razen pravice do spremembe pravne podlage in predmeta zahtevka, zvišanja ali znižanja zahtevka, umika zahtevka, priznanja zahtevka ali sklenitve poravnave. Prav tako nimajo pravice zahtevati izvršbe sodbe. Tretje osebe, ki ne vložijo samostojnega zahtevka, ne smejo ravnati v nasprotju z interesi stranke, na strani katere so se pridružile postopku.

2. Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi?

Sodelovanje tretjih oseb, ki vložijo samostojne zahtevke, omogoča izdajo sodbe o več povezanih sporih o istem predmetu v eni zadevi, saj zoper tretje osebe, ki so vložile samostojne zahtevke, ni mogoče začeti nadaljnjih postopkov (oziroma take tretje osebe ne morejo začeti nadaljnjih postopkov zoper istega toženca), saj se šteje, da je bil spor med navedenimi strankami o navedenem predmetu že rešen. Če je bila oseba obveščena, da se lahko potekajočemu sodnemu postopku pridruži kot tretja oseba tako, da vloži samostojen zahtevek, vendar se postopku ni pridružila, se lahko zoper navedeno osebo v prihodnosti glede istega predmeta začne ločen postopek. Prva sodba pa ne sme vplivati na pravice in obveznosti osebe, ki se ni pridružila postopku kot tretja oseba.

Sodišče ob izdaji sodbe ne sme hkrati razsoditi tudi o pravicah in obveznostih tretje osebe, ki ni vložila samostojnega zahtevka zoper stranko, s katero ima pomembno pravno razmerje. Posledično sodba v zadevi, ki se nanaša na tretje osebe, ki niso vložile samostojnega zahtevka, ni ovira za nov postopek zoper tretjo osebo iz prvotnega postopka, ki ni vložila samostojnega zahtevka. V takem primeru pa ima prvotna sodba status predhodne odločbe, kar pomeni, da če se začne nov postopek med istimi strankami (npr. odškodninska tožba), v njem ni treba obravnavati okoliščin, ki so bile že ugotovljene v pravnomočni sodbi v predhodnem postopku (člen 182(2) zakona o civilnem postopku).

Če oseba ni bila obveščena o možnosti, da se pridruži postopku kot tretja oseba, bodisi s predložitvijo samostojnega zahtevka bodisi brez nje, ali če je bila oseba o tem obveščena in se postopku ni pridružila, sodba pa se nanaša tudi na njene materialne pravice in obveznosti, je to lahko razlog za ponovitev postopka. Običajno velja, da če se oseba ni pridružila postopku, zadevna sodba nanjo nima učinka predhodne odločbe.

3. Ali obstaja zavezujoč učinek v zvezi s pravno presojo v postopku v glavni stvari?

Glej odgovor na vprašanje 2.

4. Ali obstaja zavezujoč učinek v zvezi z ugotovljenimi dejstvi, ki jih tretja oseba ni mogla izpodbijati v postopku v glavni stvari, na primer zato, ker jih stranki nista izpodbijali?

Glej odgovor na vprašanje 2.

5. Ali obvestilo drugega o pravdi učinkuje ne glede na to, ali se tretja oseba pridruži postopku v glavni stvari ali ne?

Ne. Sodba v prvem postopku v glavni stvari ne vpliva na pravice in obveznosti osebe, ki je bila obveščena o postopku, vendar se mu ni pridružila kot tretja oseba. Če oseba ni bila obveščena o možnosti, da se pridruži postopku kot tretja oseba, bodisi s predložitvijo samostojnega zahtevka bodisi brez nje, ali če je bila oseba o tem obveščena in se postopku ni pridružila, sodba pa se nanaša tudi na njene materialne pravice in obveznosti, je to lahko razlog za ponovitev postopka.

6. Ali obvestilo drugega o pravdi vpliva na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi?

Glej odgovor na vprašanje 2.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

V Litvi je to pritožbeno sodišče Litve (Lietuvos apeliacinis teismas).

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

V Litvi je to pritožbeno sodišče Litve (Lietuvos apeliacinis teismas).

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

V Litvi je to kasacijska pritožba pri vrhovnem sodišču Litve (Lietuvos Aukščiausiasis Teismas).

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Ni relevantno.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

V Litvi: členi 783(3), 787 in 789(3) zakonika o civilnem postopku (Lietuvos Respublikos civilinio proceso kodeksas).

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

V Litvi: člena 46 in 47 zakonika o civilnem postopku (Lietuvos Respublikos civilinio proceso kodeksas).

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Sporazum med Republiko Litvo, Republiko Estonijo in Republiko Latvijo o pravni pomoči in pravnih razmerjih, podpisan v Talinu 11. novembra 1992.
  • Sporazum med Republiko Litvo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih, delovnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi 26. januarja 1993.
Zadnja posodobitev: 27/02/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.