Bruselj I (prenovitev)

Estonija

Vsebino zagotavlja
Estonija

ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Estonija

Brussels I recast


*obvezen vnos

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

1) Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi?

V skladu z estonskim procesnim pravom lahko tretja oseba sodeluje v postopku z vložitvijo samostojne vloge ali brez nje. Če se spor pred sodiščem reši v škodo določene stranke v postopku, lahko navedena stranka vloži tožbo zoper tretjo osebo, da se razbremeni obveznosti, ki izhaja iz domnevne kršitve pogodbe, obveznosti nadomestila škode ali obveznosti plačila odškodnine, ali pa pri sodišču, ki vodi postopek, do zaključka predhodnega postopka oziroma do izteka roka za vložitev zahtevka v pisnem postopku vloži vlogo za pridružitev tretje osebe postopku, če pričakuje, da bo tretja oseba vložila takšen zahtevek zoper njo. Po zaključku predhodnega postopka se lahko predlog za pridružitev tretje osebe postopku vloži le s soglasjem drugih strank v postopku ali sodišča. Sodišče udeležbo tretje osebe po koncu predhodnega postopka dovoli le, če obstaja tehten razlog za nepravočasno vložitev predloga in če bi po njegovem mnenju udeležba tretje osebe koristila za rešitev zadeve. Sodišče tretji osebi vroči obvestilo, nasprotno stranko obvesti o takem obvestilu in jima določi rok za predložitev stališč. Če obvestilo izpolnjuje pravne zahteve in stranka utemelji pridružitev tretje osebe, sodišče odredi, naj se tretja oseba pridruži postopku. V skladu z estonskim procesnim pravom je tretja oseba, ki ne vloži samostojne vloge, stranka v postopku, če ni ena od ostalih strank v postopku (tožnik ali toženec). Če se izkaže, da je bila tretja oseba neupravičeno pridružena postopku ali je neupravičeno intervenirala, lahko sodišče odredi, naj se izloči iz postopka. Tretja oseba, ki ne vloži samostojne vloge in je pridružena postopku ali vstopi vanj na strani tožnika ali toženca, bi načeloma morala podpirati stališče zadevne stranke v postopku, tj. predložiti trditve v podporo navedeni stranki, in imeti interes, da navedena stranka uspe. Tretja oseba, ki ne vloži samostojne vloge, lahko izvede vsa postopkovna dejanja, razen tistih, ki jih lahko izvedeta samo tožnik ali toženec; to zajema tudi pritožbo zoper odločbe, sprejete v zadevi. Vloga, pritožba ali procesno dejanje tretje osebe ima pravne učinke na postopek le, če ni v nasprotju z vlogo, pritožbo ali dejanjem tožnika ali toženca, na strani katerega tretja oseba sodeluje v postopku. Glede vložitve pritožbe ali izvedbe drugega postopkovnega koraka se za tretjo osebo uporabljajo enaki roki kot za tožnika ali toženca, na strani katerega sodeluje v postopku, razen če zakon določa drugače.

2) Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi?

Če stranka z vlogo zahteva pridružitev tretje osebe postopku, sodišče pa tega ne stori ali pa je tretja oseba iz postopka izločena, sodba v glavni stvari tretje osebe pravno ne zavezuje.

Če stranka z vlogo zahteva pridružitev tretje osebe postopku in se ta postopku pridruži, se tretja oseba glede tožnika ali toženca, na strani katerega je vstopila v postopek ali na strani katerega je bila pridružena postopku, v postopkih, ki sledijo postopku v glavni stvari, ne more sklicevati na dejstvo, da je sodba v postopku napačna ali da so bila dejstva napačno ugotovljena. Če stranka v postopku začne postopek zoper tretjo osebo, ki ne vloži samostojne vloge, in se sklicuje na predhodni postopek, lahko tretja oseba prav tako vloži ugovor, ki ga je v postopku vložila kot tretja oseba in ki nasprotuje izjavam stranke. Tretja oseba lahko ugovarja tudi, da ni mogla vložiti vloge, ugovora, dokaza ali pritožbe, ker je v postopek vstopila ali mu je bila pridružena prepozno ali ker vloge, ugovora, dokaza ali pritožbe ni mogla predložiti zaradi izjav ali dejanj tožnika oziroma toženca, na strani katerega je sodelovala v postopku. Ugovarja lahko tudi, da tožnik ali toženec namenoma ali iz velike malomarnosti ni vložil vloge, ugovora, dokaza ali pritožbe, ona pa za to ni vedela.

3) Ali obstaja zavezujoč učinek v zvezi s pravno presojo v postopku v glavni stvari?

Če je stranka z vlogo zahtevala pridružitev tretje osebe postopku, sodišče pa tega ni storilo ali pa je bila tretja oseba iz postopka izločena, sodba v glavni stvari ni pravno zavezujoča, kar zajema tudi pravno presojo.

4) Ali obstaja zavezujoč učinek v zvezi z ugotovljenimi dejstvi, ki jih tretja oseba ni mogla izpodbijati v postopku v glavni stvari, na primer zato, ker jih stranki nista izpodbijali?

Dejstva, ki jih ugotovi sodišče, niso pravno zavezujoča za tretjo osebo, če jih ta ni mogla izpodbijati, ker jim druge stranke niso ugovarjale, ali če se stranka, v korist katere je bila tretja oseba pridružena postopku, ni strinjala z dejstvi, ki jih je izpodbijala tretja oseba.

5) Ali obvestilo drugega o pravdi učinkuje ne glede na to, ali se tretja oseba pridruži postopku v glavni stvari ali ne?

V skladu z estonskim procesnim pravom je tretjo osebo mogoče vključiti v postopek, lahko pa v postopku tudi intervenira z lastnim zahtevkom. Sodišče s sklepom odloči, ali bo dovolilo vključitev tretje osebe v postopek ali njeno intervencijo v postopku. Zoper sklep, s katerim sodišče tretji osebi dovoli ali zavrne intervencijo v postopku, jo vključi v postopek ali ji vključitev zavrne ali tretjo osebo izloči iz postopka, lahko stranka ali tretja oseba vloži pritožbo. Zoper odločbe okrožnega sodišča o pritožbah zoper odločbe okrajnih sodišč ni mogoče vložiti pritožbe pred vrhovnim sodiščem.

6) Ali obvestilo drugega o pravdi vpliva na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi?

Če je stranka z vlogo zahtevala pridružitev tretje osebe postopku, sodišče pa tega ni storilo, to ne vpliva na razmerje med stranko, ki je vložila vlogo, in njeno nasprotno stranko.

Če stranka z vlogo zahteva pridružitev tretje osebe postopku in se ta postopku pridruži, se tretja oseba glede tožnika ali toženca, na strani katerega je vstopila v postopek ali na strani katerega je bila pridružena postopku, v postopkih, ki sledijo postopku v glavni stvari, ne more sklicevati na dejstvo, da je sodba v postopku napačna ali da so bila dejstva napačno ugotovljena.

Pridružitev tretje osebe, ki ne vloži samostojne vloge, in posledice take pridružitve urejata člena 214 in 216 zakonika o civilnem postopku.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

Okrajno sodišče.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

Okrožno sodišče prek okrajnega sodišča, zoper odločbo katerega se vlaga pravno sredstvo.

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

Vrhovno sodišče.

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Angleščina.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

Člen 86 (pristojnost glede na kraj, v katerem je premoženje) zakonika o civilnem postopku, če zahtevek ni povezan s tem premoženjem osebe. Člen 100 (zahtevek za prenehanje uporabe standardnih pogojev) zakonika o civilnem postopku, če je treba tožbo vložiti pri sodišču, na območju krajevne pristojnosti katerega se je standardni pogoj uporabljal.

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

Členi 212–216 zakonika o civilnem postopku.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Sporazum med Republiko Litvo, Republiko Estonijo in Republiko Latvijo o pravni pomoči in pravnih razmerjih, podpisan v Talinu 11. novembra 1992.
  • Sporazum med Republiko Estonijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Talinu 27. novembra 1998.
Zadnja posodobitev: 29/03/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.