Poišči informacije po področjih
(1) Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi?
Obvestilo drugega o pravdi je uradno obvestilo o odprti ali tekoči pravdi, ki ga ena od strank v postopku pošlje tretji osebi, ki do takrat še ni sodelovala v postopku. Obvestilo lahko vsebuje prošnjo za sodelovanje v pravdi. Stranka, ki pošlje obvestilo, sodišču predloži ustrezno pisno listino, ki jo sodišče nato uradno vroči tretji osebi. Tretja oseba se na podlagi obvestila drugega o pravdi ni zavezana spustiti v pravdo, ampak se lahko svobodno odloči, ali se bo postopku pridružila, in če se bo, na strani katere stranke. Tretja oseba, ki se pridruži postopku, ne postane stranka v sporu, ampak intervenient, katerega izjave in dejanja ne smejo biti v nasprotju z izjavami in dejanji glavne stranke. Od intervenienta ni mogoče zahtevati plačila kakršnih koli stroškov. Če pa je glavna stranka v postopku uspešna, je intervenient upravičen do povračila stroškov od nasprotne stranke.
Oseba, ki je imela na podlagi obvestila drugega o pravdi možnost vplivati na potek postopka kot intervenient, lahko, tudi če v postopku ni sodelovala kot intervenient, vloži odškodninski zahtevek iz razlogov slabega vodenja postopka le glede tistega dela sodnega postopka, ki je potekal, preden se mu je pridružila, ali glede materialnih vprašanj, ki jih ni mogla preprečiti niti kot intervenient, ali, če se postopku ni pridružila kot intervenient, ki jih kot taka ne bi mogla preprečiti. Intervenient lahko s podporo stranki, na strani katere se pridruži postopku, prispeva k uspehu navedene stranke v postopku in se s tem izogne naknadnim postopkom zoper sebe ali vsaj izboljša svoj položaj v takem postopku.
(2) Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi?
Predpostavka obvestila drugega o pravdi je, da se ena stranka v odprti zadevi boji neugodnega izida, hkrati pa pričakuje, da bi lahko v primeru neugodnega izida vložila zahtevek zoper tretjo osebo. Stranka, ki pošlje obvestilo drugega o pravdi, ima torej interes, da ne izgubi prvotne pravde (pri čemer ji intervenient lahko pomaga), če jo izgubi, pa ima interes, da si povrne škodo z uspehom v naknadnem postopku zoper tretjo osebo.
Hkrati stranka, ki pošlje obvestilo drugega o pravdi, s tem prepreči obveščeni tretji osebi, da bi v naknadnem postopku vložila odškodninski zahtevek zoper njo zaradi slabega vodenja prvotnega postopka. Tretja oseba, ki prejme obvestilo drugega o pravdi in ima na podlagi tega možnost vplivati na izid postopka, lahko vloži odškodninski zahtevek na podlagi slabega vodenja postopka le glede tistega dela sodnega postopka, ki je potekal, preden se mu je pridružila, ali glede materialnih vprašanj, ki jih ni mogla oziroma ne bi mogla preprečiti kot intervenient. Intervenient lahko predloži vloge in procesne listine, če s tem ne nasprotuje glavni stranki. V primeru naknadnega postopka med glavno stranko in intervenientom se učinki pravnomočne sodbe v prvotnem postopku razširijo tudi na intervenienta ali osebe, ki se postopku niso pridružile, čeprav so bile vanj povabljene, tako da navedene osebe kot stranke v naknadnem postopku ne morejo vlagati nobenih vlog, ki nasprotujejo ključnim elementom sodbe iz prvotnega postopka.
(3) Obvestilo drugega o pravdi nima zavezujočega učinka na odločanje o pravnih vprašanjih v postopku v glavni stvari.
(4) Izid prvotnega postopka ni zavezujoč, če intervenient ni mogel vlagati vlog zaradi stanja postopka v trenutku intervencije ali zaradi izjav in dejanj glavne stranke (na primer, ker navedena stranka ni zatrjevala nekaterih dejstev ali navedb).
(5) Kot je navedeno zgoraj, učinki obvestila drugega o pravdi veljajo ne glede na to, ali se je tretja oseba pridružila postopku (v glavni stvari) kot intervenient ali ne.
(6) Obvestilo drugega o pravdi nima nobenega učinka na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je obvestilo poslala, razen če se tretja oseba postopku pridruži na strani take nasprotne stranke.
Več informacij je na voljo na avstrijski strani portala evropskega e-pravosodja pod naslovi „Predložitev zadeve sodišču“, „Izvršba sodb“ in „Postopki za izvrševanje sodnih odločb“ na naslednjem naslovu URL.
– V Avstriji: okrožno sodišče (Bezirksgericht), pred katerim poteka izvršilni postopek. V primeru vlog za izdajo odločbe, da ni razlogov za zavrnitev priznanja (člen 36(2)), in v primeru vlog za zavrnitev priznanja (člen 45) je pristojno sodišče okrožno sodišče na območju, kjer je stranka, ki jo sodba zavezuje, registrirana ali ustanovljena.
– V Avstriji: višje regionalno sodišče (Landesgericht) prek okrožnega sodišča (Bezirksgericht), pred katerim poteka izvršilni postopek.
– V Avstriji: vrhovno sodišče (Oberste Gerichtshof) prek okrožnega sodišča (Bezirksgericht), pred katerim poteka izvršilni postopek.
Nemščina je edini dopustni jezik.
– V Avstriji: člen 99 zakona o sodni pristojnosti (Jurisdiktionsnorm).
– V Avstriji: člen 21 zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.