ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ
Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.
Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.
(1) Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi?
Obvestilo drugega o pravdi je uradno obvestilo o odprti ali tekoči pravdi, ki ga ena od strank v postopku pošlje tretji osebi, ki do takrat še ni sodelovala v postopku. Obvestilo lahko vsebuje prošnjo za sodelovanje v pravdi. Stranka, ki pošlje obvestilo, sodišču predloži ustrezno pisno listino, ki jo sodišče nato uradno vroči tretji osebi. Tretja oseba se na podlagi obvestila drugega o pravdi ni zavezana spustiti v pravdo, ampak se lahko svobodno odloči, ali se bo postopku pridružila, in če se bo, na strani katere stranke. Tretja oseba, ki se pridruži postopku, ne postane stranka v sporu, ampak intervenient, katerega izjave in dejanja ne smejo biti v nasprotju z izjavami in dejanji glavne stranke. Od intervenienta ni mogoče zahtevati plačila kakršnih koli stroškov. Če pa je glavna stranka v postopku uspešna, je intervenient upravičen do povračila stroškov od nasprotne stranke.
Oseba, ki je imela na podlagi obvestila drugega o pravdi možnost vplivati na potek postopka kot intervenient, lahko, tudi če v postopku ni sodelovala kot intervenient, vloži odškodninski zahtevek iz razlogov slabega vodenja postopka le glede tistega dela sodnega postopka, ki je potekal, preden se mu je pridružila, ali glede materialnih vprašanj, ki jih ni mogla preprečiti niti kot intervenient, ali, če se postopku ni pridružila kot intervenient, ki jih kot taka ne bi mogla preprečiti. Intervenient lahko s podporo stranki, na strani katere se pridruži postopku, prispeva k uspehu navedene stranke v postopku in se s tem izogne naknadnim postopkom zoper sebe ali vsaj izboljša svoj položaj v takem postopku.
(2) Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi?
Predpostavka obvestila drugega o pravdi je, da se ena stranka v odprti zadevi boji neugodnega izida, hkrati pa pričakuje, da bi lahko v primeru neugodnega izida vložila zahtevek zoper tretjo osebo. Stranka, ki pošlje obvestilo drugega o pravdi, ima torej interes, da ne izgubi prvotne pravde (pri čemer ji intervenient lahko pomaga), če jo izgubi, pa ima interes, da si povrne škodo z uspehom v naknadnem postopku zoper tretjo osebo.
Hkrati stranka, ki pošlje obvestilo drugega o pravdi, s tem prepreči obveščeni tretji osebi, da bi v naknadnem postopku vložila odškodninski zahtevek zoper njo zaradi slabega vodenja prvotnega postopka. Tretja oseba, ki prejme obvestilo drugega o pravdi in ima na podlagi tega možnost vplivati na izid postopka, lahko vloži odškodninski zahtevek na podlagi slabega vodenja postopka le glede tistega dela sodnega postopka, ki je potekal, preden se mu je pridružila, ali glede materialnih vprašanj, ki jih ni mogla oziroma ne bi mogla preprečiti kot intervenient. Intervenient lahko predloži vloge in procesne listine, če s tem ne nasprotuje glavni stranki. V primeru naknadnega postopka med glavno stranko in intervenientom se učinki pravnomočne sodbe v prvotnem postopku razširijo tudi na intervenienta ali osebe, ki se postopku niso pridružile, čeprav so bile vanj povabljene, tako da navedene osebe kot stranke v naknadnem postopku ne morejo vlagati nobenih vlog, ki nasprotujejo ključnim elementom sodbe iz prvotnega postopka.
(3) Obvestilo drugega o pravdi nima zavezujočega učinka na odločanje o pravnih vprašanjih v postopku v glavni stvari.
(4) Izid prvotnega postopka ni zavezujoč, če intervenient ni mogel vlagati vlog zaradi stanja postopka v trenutku intervencije ali zaradi izjav in dejanj glavne stranke (na primer, ker navedena stranka ni zatrjevala nekaterih dejstev ali navedb).
(5) Kot je navedeno zgoraj, učinki obvestila drugega o pravdi veljajo ne glede na to, ali se je tretja oseba pridružila postopku (v glavni stvari) kot intervenient ali ne.
(6) Obvestilo drugega o pravdi nima nobenega učinka na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je obvestilo poslala, razen če se tretja oseba postopku pridruži na strani take nasprotne stranke.
Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve
Več informacij je na voljo na avstrijski strani portala evropskega e-pravosodja pod naslovi „Predložitev zadeve sodišču“, „Izvršba sodb“ in „Postopki za izvrševanje sodnih odločb“ na naslednjem naslovu URL.
Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)
– V Avstriji: okrožno sodišče (Bezirksgericht), pred katerim poteka izvršilni postopek. V primeru vlog za izdajo odločbe, da ni razlogov za zavrnitev priznanja (člen 36(2)), in v primeru vlog za zavrnitev priznanja (člen 45) je pristojno sodišče okrožno sodišče na območju, kjer je stranka, ki jo sodba zavezuje, registrirana ali ustanovljena.
Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve
– V Avstriji: višje regionalno sodišče (Landesgericht) prek okrožnega sodišča (Bezirksgericht), pred katerim poteka izvršilni postopek.
Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva
– V Avstriji: vrhovno sodišče (Oberste Gerichtshof) prek okrožnega sodišča (Bezirksgericht), pred katerim poteka izvršilni postopek.
Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami
Nemščina je edini dopustni jezik.
Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe
– V Avstriji: člen 99 zakona o sodni pristojnosti (Jurisdiktionsnorm).
Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe
– V Avstriji: člen 21 zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung).
Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe
- Konvencija med Nemčijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana na Dunaju 6. junija 1959.
- Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Republiko Avstrijo o pravni pomoči v civilnih zadevah in pisanjih, podpisan v Sofiji 20. oktobra 1967.
- Konvencija med Belgijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana na Dunaju 16. junija 1959.
- Konvencija med Združenim kraljestvom in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana na Dunaju 14. julija 1961, s Protokolom o spremembah, podpisanim v Londonu 6. marca 1970.
- Konvencija med Nizozemsko in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Haagu 6. februarja 1963.
- Konvencija med Francijo in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana na Dunaju 15. julija 1966.
- Konvencija med Luksemburgom in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Luxembourgu 29. julija 1971.
- Konvencija med Italijo in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, sodnih poravnav ter javnih listin, podpisana v Rimu 16. novembra 1971.
- Konvencija med Avstrijo in Švedsko o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana v Stockholmu 16. septembra 1982.
- Konvencija med Avstrijo in Španijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav ter izvršljivih javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana na Dunaju 17. februarja 1984.
- Konvencija med Finsko in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana na Dunaju 17. novembra 1986.
- Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu, podpisana na Dunaju 16. decembra 1954.
- Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Republiko Avstrijo o vzajemnih odnosih v civilnih zadevah in o dokumentih, podpisana na Dunaju 11. decembra 1963.
- Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Republiko Avstrijo o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu ter veljavnosti in vročanju pisanj, in k njej priloženi protokol, podpisana na Dunaju 17. novembra 1965.
