

Poišči informacije po področjih
Morda je dejansko bolje uporabiti alternativne načine reševanja sporov. Glej to temo.
Zastaralni roki so odvisni od posameznega primera. Vprašanje zastaralnih rokov lahko razjasni pravni svetovalec ali urad za pomoč državljanom pri predložitvi zadev sodišču.
Glej temo „Pristojnost“.
Glej temo „Pristojnost“.
Glej temo „Pristojnost“.
V nekaterih primerih se je treba obrniti na sodnega izvršitelja, kadar je treba postopek začeti s sodnim pozivom, ki ga stranka, ki zadevo predloži sodišču, izroči nasprotni stranki. Ta sodni poziv se namreč lahko vroči samo po sodnem izvršitelju. Tako je v zadevah pred okrožnim sodiščem, razen kar zadeva postopke, v katerih zastopanje po odvetniku ni obvezno. Opozoriti je treba, da je za izdajo začasnih odredb nujna predložitev zadeve sodišču na podlagi sodnega poziva. Postopek za razvezo zakonske zveze, v katerem je obvezno zastopanje po odvetniku, se začne z vložitvijo tožbe.
Sodniku za mladoletnike zadevo predloži eden od staršev, skrbnik ali mladoletnik sam z navadnim zahtevkom.
Pred sodnikom za izvršbe je sodni poziv obvezen, razen v postopkih za izvršbo odločb, ki se nanašajo na izgon.
Pred okrajnim sodiščem sodni poziv ni obvezen za vložitev tožb, katerih vrednost ne presega 4 000 EUR, in v postopku za izdajo plačilnega naloga v zvezi s pogodbenimi ali zakonsko določenimi terjatvami v določenem znesku.
Pred gospodarskim sodiščem se postopek za izdajo plačilnega naloga, ki ga je mogoče na sodišču začeti z vložitvijo navadnega zahtevka, nanaša na terjatve, ki izhajajo iz pogodbe, menice, zadolžnice ali listine o prenosu. V drugih zadevah se postopek začne s sodnim pozivom.
Na delovnem sodišču (Conseil de prud’hommes) se lahko zahtevek vloži s priporočenim pismom ali pisno ali ustno neposredno v tajništvu sodišča.
Sodišču za kmetijska zemljišča se zadeva predloži s priporočenim pismom s povratnico, naslovljenim na tajništvo tega sodišča, razen v zadevah, v katerih je treba zahtevek objaviti v nepremičninskem registru in v katerih je obvezen akt izvršitelja.
Socialnemu sodišču se lahko zadeva predloži šele po predhodnem postopku pri komisiji za sporazumno reševanje sporov. Postopek se začne z vložitvijo dopisa ali izjave v tajništvu sodišča.
Stranki lahko zadevo predložita sodišču tudi prek skupnega zahtevka, s katerim sodniku predložita svoje zahteve. Ta zahtevek se vloži v tajništvu sodišča.
Načeloma je pred okrožnim sodiščem zastopanje po odvetniku obvezno, razen v zadevah, ki se nanašajo na poslovni najem, začasne odredbe, iztek ali odvzem roditeljske pravice in ugotovitev zapustitve. Pred sodnikom za družinske zadeve zastopanje po odvetniku ni obvezno v zvezi s prenosom roditeljske pravice, postopki po razvezi zakonske zveze, roditeljsko pravico, določitvijo prispevka k stroškom zakonske zveze in preživninsko obveznostjo.
Pred gospodarskim sodiščem, okrajnim sodiščem, sodnikom za izvršbe, sodnikom za mladoletnike, socialnim sodiščem, delovnim sodiščem in sodiščem za kmetijska zemljišča zastopanje po odvetniku ni obvezno.
Za kakršne koli informacije se je treba obrniti na sprejemno pisarno posameznega sodišča. Poleg tega je brezplačno pravno svetovanje na voljo na večini sodišč, v centrih za pravno pomoč in na sedežih občin.
Za vložitev zahtevka pri sodišču se je treba obrniti na tajništvo sodišča.
Edini sprejemljivi jezik je francoščina. Stranki lahko na obravnavi pomaga tolmač, po drugi strani pa sodniku ni treba uporabiti tolmača, če pozna jezik, v katerem se stranka izraža.
Tožba je praviloma pisna. Vendar jo je na delovnem sodišču in v okviru postopka izjave v tajništvu okrajnega sodišča mogoče vložiti tudi ustno, sodno tajništvo pa jo nato evidentira.
Postopek pred delovnim sodiščem se lahko začne tudi tako, da se stranki prostovoljno zglasita v spravnem uradu.
V skladu s trenutno veljavnimi predpisi predložitev zadeve civilnemu sodišču po telefaksu ali elektronski pošti ni mogoča.
Edini postopek, pri katerem obstaja obrazec za predložitev zadeve sodišču, je izjava v sodnem tajništvu okrajnega sodišča. V drugih postopkih mora tožba vsebovati podatke o tožniku in nasprotni stranki ter vse listine, ki zadevajo predmet spora in jih je treba, odvisno od primera, predložiti v tajništvu ob začetku postopka ali sodniku na obravnavi.
Praviloma za procesna dejanja državi ni treba plačati nobenih taks, razen na gospodarskih sodiščih, kjer se zaračunajo sodne takse.
Vendar je od sprejetja odloka 2011-1202 z dne 28. septembra 2011 o taksah za nadomestilo zagovornikom na pritožbenih sodiščih in prispevku za pravno pomoč ob vložitvi tožbe treba plačati prispevek v višini 35 EUR. V sodnem tajništvu se lahko plača z bančno kartico.
V primeru pritožbe je treba prišteti še znesek 150 EUR, ki ga morata poravnati obe stranki in se nameni za nadomestilo zagovornikom, katerih poklic je od 1. januarja 2012, datuma, od katerega njihovo posredovanje ni več obvezno, združen s poklicem odvetnika.
Stroški predstavljajo izdatke za vodenje postopka. Med drugim vključujejo nadomestila pričam, nagrade izvedencem ter stroške sodnih izvršiteljev in odvetnikov poleg njihovih honorarjev. Nekateri stroški se lahko plačajo ob začetku postopka ali med postopkom. Sodnik ob koncu postopka plačilo stroškov praviloma naloži stranki, ki ni uspela, razen če je ta upravičena do pravne pomoči.
Honorarji odvetnika se določijo v dogovoru s stranko. Odvetnik lahko zahteva predujem, to je znesek, ki ga mora njegova stranka plačati vnaprej ali med zastopanjem kot predplačilo.
Lahko, če sredstva prosilca za pravno pomoč ne presegajo zgornje meje za upravičenost, ki se vsako leto določi znova (929 EUR v letu 2012 za popolno pravno pomoč in 1 393 EUR za delno pravno pomoč). Pragovi se lahko spremenijo glede na družinske razmere tožeče stranke (glej temo „Pravna pomoč – Francija).
Zadeva se predloži sodišču:
Vložnik ne prejme nobene potrditve glede veljavnosti njegove predložitve.
Vse informacije o stanju postopka in datumu, ki je bil določen za obravnavo, je mogoče dobiti v tajništvu sodišča.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.