Predložitev zadeve sodišču

Bolgarija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Sodni postopek je eden od možnih načinov reševanja sporov.

Stranke lahko pred vložitvijo tožbe pri sodišču spor najprej poskusijo rešiti zunajsodno.

Če tega ne zmorejo same, lahko uporabijo mediacijo. Mediacija je prostovoljen in zaupen zunajsodni postopek reševanja sporov, v katerem mediator, ki je tretja oseba, strankam pomaga pri prizadevanjih za dosego sporazuma. Udeležba v postopku je prostovoljna, stranke pa lahko kadar koli odstopijo od mediacije.

Mediator deluje nepristransko in ne vsiljuje rešitve spora. V postopku mediacije se stranke o vseh zadevah dogovorijo sporazumno.

Razprave v zvezi s sporom so zaupne. Udeleženci, vključeni v mediacijo, ne smejo razkriti okoliščin, dejstev in dokumentov, s katerimi so se seznanili med postopkom.

Seznam mediatorjev, h katerim lahko stranke pristopijo, če želijo uporabiti mediacijo za rešitev spora zunaj sodišča, je na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje. Številna sodišča so vzpostavila centre za reševanje sporov in mediacijo, ki sodelujejo z mediatorji na seznamu.

Kot alternativno zunajsodno pravno sredstvo je na voljo tudi arbitraža. Lahko se uporabi pri premoženjskih sporih, razen pri sporih v zvezi s stvarnimi pravicami ali posestjo nepremičnin, preživnino ali pravicami iz zaposlitve. Arbitražne storitve lahko zagotavlja stalni organ. Lahko pa se vzpostavi namenski postopek za rešitev določenega spora (ad hoc arbitraža). Arbitraža se izvede, če stranke v sporu sklenejo arbitražni sporazum. V njem se navede soglasje strank, da v arbitražo predložijo vse spore ali nekatere od sporov, ki bi lahko ali so nastali med njimi v zvezi z določenim pogodbenim ali nepogodbenim razmerjem. Arbitražni sporazum je lahko v obliki arbitražne klavzule v drugi pogodbi ali ločenega sporazuma. Sklenjen mora biti v pisni obliki. Šteje se, da je v pisni obliki, če je naveden v dokumentu, ki ga podpišejo stranke, ali v obliki izmenjave pisem, teleksov, telegramov ali drugih komunikacijskih sredstev.

Prav tako se šteje, da arbitražni sporazum obstaja, če je toženec pisno ali z izjavo, zapisano v zapisniku arbitražne obravnave, privolil, da se spor predloži v obravnavo arbitražnemu sodišču, ali kadar toženec sodeluje v arbitražnem postopku s tem, da predloži dupliko, dokaze ali nasprotno tožbo ali se udeleži arbitražne obravnave, ne da bi izpodbijal pristojnost arbitražnega sodišča.

Stranke v arbitražnem sporazumu navedejo arbitražno institucijo, ki ji želijo predložiti spor, ali določenega arbitra, ki ga želijo imenovati, in arbitražna pravila, za katera želijo, da se uporabijo pri reševanju spora. Postopek na arbitražnem sodišču običajno poteka v skladu s pravilnikom o arbitraži.

Za več informacij glej tudi Pristojnost.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki za vložitev tožbe pri sodišču se razlikujejo glede na zadevo. Obstajajo različni prekluzivni roki (s katerimi preneha sama materialna pravica) ali zastaralni roki (s katerimi preneha le pravica do vložitve tožbe pri sodišču). Za več informacij glej Procesni roki.

Za zagotovitev, da ne zamudite roka za vložitev tožbe, je priporočljivo, da se v vsakem posameznem primeru posvetujete z odvetnikom.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej Pristojnost.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Splošno pravilo je, da se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem ima toženec stalno prebivališče ali statutarni sedež.

Vendar obstajajo posebna pravila za nekatere vrste zahtevkov, odvisno od statusa stranke ali predmeta spora. In sicer:

Tožbe proti mladoletnikom ali osebam brez pravne in poslovne sposobnosti se vložijo pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem ima stalno prebivališče pravni zastopnik stranke.

Tožbe proti osebam brez znanega naslova se vložijo pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem ima stalno prebivališče odvetnik ali pravni zastopnik osebe, ali, če oseba nima odvetnika ali pravnega zastopnika, pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem ima stalno prebivališče tožnik.

Tožbe proti pravnim osebam se vložijo pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem ima pravna oseba statutarni sedež. Tožbe v zvezi s spori, ki izhajajo iz neposrednih razmerij z enotami ali podružnicami takih institucij ali oseb, se lahko vložijo tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je enota ali podružnica.

Tožbe proti državi in vladnim institucijam, vključno z njihovimi oddelki in podružnicami, se vložijo pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem so nastala pravna razmerja, iz katerih izhaja spor, razen tožb, ki se vložijo pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je nepremičnina ali kjer se izvrši oporoka. Če so pravna razmerja nastala v drugi državi, se tožba vloži pri pristojnem sodišču v Sofiji.

Če se zahtevek nanaša na stvarne pravice na premoženju, delitev skupnega premoženja ali določitev meja ali ponovno vzpostavitev lastninskih pravic na nepremičnini, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je premoženje. Tudi tožbe v zvezi z listinami, s katerimi se vzpostavljajo ali prenašajo stvarne pravice na nepremičninah, ter razveljavitvijo in razglasitvijo ničnosti listin v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah se vložijo pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je premoženje.

Tožbe v zvezi z dediščino, popolnim ali delnim umikom oporok, delitvijo dediščine ali razveljavitvijo prostovoljne delitve premoženja se vložijo pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem se izvrši oporoka. Če je oporočitelj bolgarski državljan, vendar se oporoka izvrši v drugi državi, se lahko zahtevki iz odstavka 1 vložijo pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem ima oporočitelj svoj zadnji stalni naslov v Bolgariji, ali pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je premoženje.

Tožbe v zvezi z denarnimi terjatvami, ki izhajajo iz pogodb, se lahko prav tako vložijo pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem ima dolžnik trenutni naslov.

Tožbe v zvezi s preživnino se lahko prav tako vložijo pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem ima tožnik stalni naslov.

Tožbe potrošnikov in tožbe proti njim se vložijo pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem ima potrošnik trenutni naslov, ali, če nima trenutnega naslova, na območju, na katerem ima stalni naslov.

Delavci lahko vložijo tožbo proti svojemu delodajalcu tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je njihov običajni kraj dela.

Če ste utrpeli protipravno povzročeno škodo, lahko vložite tožbo pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je škoda nastala.

Oškodovanec lahko odškodninsko tožbo v skladu z zakonikom o zavarovalništvu (Kodeks za zastrahovaneto) proti zavarovatelju, jamstvenemu skladu in nacionalnemu uradu bolgarskih zavarovalnic za avtomobilsko zavarovanje vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je imel tožnik v času zavarovanega dogodka trenutni ali stalni naslov, statutarni sedež ali kraj zavarovanja. Tožba proti tožencem iz različnih sodnih okrajev ali v zvezi s premoženjem v drugih sodnih okrajih se vloži pri sodišču, ki je pristojno v enem od teh okrajev, po izbiri tožnika.

Stranke ne morejo spremeniti sodne pristojnosti, ki je določena z zakonodajo. Vendar lahko stranke v premoženjskem sporu odstopijo od pravil o krajevni pristojnosti, če podpišejo sporazum, s katerim se pristojnost podeljuje določenemu sodišču. Ta določba se ne uporablja za sodišča, ki so pristojna na območju, na katerem je nepremičnina.

Pogodbe, ki vsebujejo klavzule o izbiri sodne pristojnosti v primeru sporov v zvezi z varstvom potrošnikov ali iz delovnega prava, so veljavne le, če so podpisane po nastanku spora.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Splošna pravila za vložitev tožbe, odvisna od narave zadeve in vrednosti zahtevka, so ta:

Okrajno sodišče je pristojno za obravnavanje vseh civilnih zadev, razen zadev, za katere imajo začetno pristojnost okrožna sodišča. Okrožno sodišče je kot prvostopenjsko sodišče pristojno za:

  1. tožbe za ugotavljanje ali izpodbijanje starševstva, prenehanje posvojitve, razglasitev osebe za pravno nesposobno ali umik take razglasitve nesposobnosti;
  2. tožbe, ki se nanašajo na lastninske in druge stvarne pravice v zvezi s premoženjem in katerih vrednost presega 50 000 BGN;
  3. tožbe v zvezi s civilnimi in gospodarskimi zadevami, katerih vrednost presega 25 000 BGN, razen zahtevkov glede preživnine, zahtevkov iz delovnega prava ali za izterjavo neupravičenih odhodkov;
  4. tožbe za razveljavitev vpisov v registre in razglasitev ničnosti javno evidentiranih okoliščin pod takimi vpisi, kadar to določa zakonodaja;
  5. zahtevke, ne glede na njihovo vrednost, ki so združeni v en tožbeni zahtevek v pristojnosti okrožnega sodišča, če se bodo obravnavali v okviru istega postopka;
  6. tožbe, o katerih odloča okrožno sodišče v skladu z drugimi zakoni.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Tožnik lahko tožbo vloži osebno ali prek pooblaščenega zastopnika. Pooblaščeni zastopniki strank so lahko:

  1. odvetniki;
  2. starši, otroci ali zakonec zadevne stranke;
  3. pravni svetovalci ali drugi zaposleni s pravno izobrazbo v zadevni instituciji, podjetju, pravni osebi in samostojnem podjetniku;
  4. guvernerji okrožij, ki jih pooblasti minister za finance ali minister za regionalni razvoj in javna dela, če je zastopana stranka vlada, ter
  5. druge osebe, določene z zakonom.

Pooblastilo zastopniku se priloži vlogi.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Vloge se običajno vložijo v sodnem tajništvu in jih v delovnem času sodišča sprejme sodni uradnik. Vloge se lahko pošljejo tudi po pošti, naslovljene pa morajo biti na ustrezno sodišče.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Vloge morajo biti sestavljene v bolgarščini in se sodišču predložijo pisno. Pošljejo se lahko po pošti, ne smejo pa se pošiljati po telefaksu ali e-pošti. Zakonik o civilnem postopku (Grazhdanski protsesualen kodeks) določa, da morajo biti vsem dokumentom, ki jih stranke vložijo v tujem jeziku, priloženi prevodi v bolgarščino, ki so jih overile stranke.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Vloge je treba vložiti v pisni obliki. Za to ni posebnih obrazcev, razen vzorčne vloge za plačilni nalog in drugih dokumentov, ki jih odobri ministrstvo za pravosodje v povezavi s postopkom za izdajo plačilnega naloga na podlagi zakonika o civilnem postopku. Zakonik o civilnem postopku določa več minimalnih zahtev glede vlog, vendar točna oblika ni predpisana. V skladu z zakonikom o civilnem postopku mora vloga vsebovati: navedbo sodišča, ime in naslov tožnika in toženca, njunih pravnih zastopnikov ali pooblaščencev, če je to ustrezno, tožnikovo osebno identifikacijsko številko, številko telefaksa in številko teleksa, če jo ima, vrednost zahtevka, kadar jo je mogoče oceniti, izjavo o okoliščinah, na katerih temelji vloga, predmet vloge in podpis vložnika. Tožnik mora v vlogi navesti, katera dokazila prilaga in katera dejstva namerava z njimi dokazati, ter predložiti vsa pisna dokazila, ki so mu na voljo.

Vlogo mora podpisati tožnik ali njegov zastopnik. Če tožbo v imenu tožnika vloži zastopnik, ji mora biti priloženo pooblastilo, iz katerega je razvidno, da je zastopnik pooblaščen za vložitev tožbe. Če tožnik vloge ne zna podpisati ali če tega ne zmore, jo podpiše pooblaščena oseba, ki navede, zakaj tožnik vloge ni mogel podpisati sam. Vloga se pri sodišču vloži v toliko izvodih, kolikor je tožencev.

Vlogi je treba priložiti: pooblastilo, kadar vlogo vloži pooblaščenec, dokument, iz katerega je razvidno plačilo sodnih taks in stroškov, če je to ustrezno, ter kopije vloge in njenih prilog, po eno za vsakega toženca.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Vložitev tožbe zahteva plačilo sodne takse, katere višina je odvisna od vrednosti zahtevka in stroškov postopka, razen če zakonodaja določa drugače. Kadar vrednosti zahtevka ni mogoče oceniti, višino sodne takse določi sodišče. Vrednost zahtevka navede tožnik. To je denarna ocena predmeta zadeve.

Vrednost zahtevka lahko izpodbija toženec ali pa jo preverja sodišče na lastno pobudo, vendar najpozneje na prvi obravnavi. Če navedeni znesek ni realen, vrednost zahtevka določi sodišče.

Obstajata dve vrsti sodne takse: običajna in sorazmerna. Običajna taksa se določi na podlagi materialnih, tehničnih in upravnih stroškov postopka. Sorazmerna taksa je odvisna od vrednosti zahtevka. Sodna taksa se plača ob predložitvi vloge za zaščitni ukrep ali pravno sredstvo in ob izdaji dokumenta, za katerega se plača taksa, v skladu s tarifo, ki jo odobri svet ministrov.

Sodna taksa se običajno plača z bančnim nakazilom na račun sodišča ob predložitvi vloge. Vsaka stranka mora sodišču vnaprej plačati stroške zahtevane storitve. Na zahtevo obeh strank ali na pobudo sodišča vse stroške plačata obe stranki ali ena od njiju, odvisno od okoliščin. Stroške, ki se plačajo, določi sodišče.

Sodnih taks in stroškov ni treba plačati: tožnikom, ki so delavci, zaposleni ali člani zadrug za vloge, ki izhajajo iz delovnih razmerij; v primeru preživninskih zahtevkov; v primeru tožb, ki jih vloži tožilec; tožnikom v tožbah, s katerimi se zahteva odškodnina zaradi kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je bila izdana pravnomočna obsodba, ali posebnim zastopnikom stranke, katere naslov ni znan, ki jih imenuje sodišče.

Plačilo sodne takse in stroškov se ne naloži fizičnim osebam, za katere sodišče ugotovi, da nimajo zadostnih sredstev. Sodišče v zvezi z zahtevo za oprostitev plačila upošteva dohodek osebe in njene družine, potrjeno premoženje, zakonski stan, zdravstveno stanje, zaposlitveni status, starost in druge okoliščine. V takih primerih se stroški pravde poravnajo iz za to namenjenih sredstev v proračunu sodišča. Sodna taksa se ne plača v primeru vloge za uvedbo stečajnega postopka, ki jo vloži dolžnik. Plača se iz stečajne mase ob delitvi premoženja v skladu z zakonom o gospodarski dejavnosti (Targovski zakon).

Kadar se z vlogo v celoti ali delno uspe, sodišče tožencu odredi, naj tožniku plača del stroškov postopka, sorazmeren z uspešnostjo vloge (sodna taksa, nagrada odvetniku, izdatki v zvezi z udeležbo na naroku in zbiranjem dokazov). Če je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, se tožencu odredi povračilo stroškov sorazmerno glede na uspeli del vloge. Če se zadeva opusti, je toženec upravičen do povračila stroškov, če sodišče vlogo zavrne, pa ima toženec pravico zahtevati plačilo stroškov sorazmerno glede na zavrnjeni del vloge.

O nagradi odvetnika se dogovorita stranka in odvetnik; običajno se plača ob podpisu pogodbe za pravno zastopanje ali v skladu s plačilnimi pogoji. Za vložitev tožbe in med sodnim postopkom uporaba odvetnika ni obvezna.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Vsaka fizična oseba lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, če izpolnjuje zakonske pogoje za to. Brezplačna pravna pomoč vključuje zagotavljanje brezplačnega pravnega svetovanja.

Prošnja za brezplačno pravno pomoč se vloži pisno pri sodišču, pri katerem poteka postopek. Sodišče mora v sklepu o ugoditvi prošnji navesti vrsto in obseg brezplačne pravne pomoči, ki se odobri. Sklep o odobritvi brezplačne pravne pomoči velja od datuma, ko je bila prošnja vložena, razen če sodišče ne odloči drugače. Sklep se sprejme na zaprti seji, razen če sodniki menijo, da je treba zaradi razjasnitve vseh okoliščin stranko zaslišati. Zoper sklep o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči se je mogoče pritožiti z vložitvijo zasebne pritožbe. Sklep, ki ga izda pritožbeno sodišče, je dokončen.

V civilnih in upravnih zadevah se brezplačna pravna pomoč odobri, kadar sodišče ali predsednik nacionalnega urada za pravno pomoč na podlagi dokazov, ki jih zagotovijo zadevni pristojni organi, ugotovi, da stranka nima sredstev za plačilo nagrade odvetniku. Sodišče pri tej ugotovitvi upošteva naslednje:

  1. dohodek stranke ali njene družine;
  2. premoženje in sredstva stranke, potrjene z izjavo;
  3. zakonski stan stranke;
  4. zdravstveno stanje stranke;
  5. ali je stranka zaposlena;
  6. starost stranke;
  7. druge okoliščine.

Brezplačna pravna pomoč se ne zagotovi:

  1. če zagotovitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena glede na korist, ki bi jo imela oseba, ki prosi zanjo;
  2. če je zahtevek očitno neutemeljen, neupravičen ali nedopusten;
  3. v zadevah v zvezi z gospodarskimi in davčnimi spori v skladu z zakonikom o davčno-zavarovalnem postopku (Danachno-osiguritelen protsesualen kodeks), razen če je stranka, ki prosi za brezplačno pravno pomoč, fizična oseba in upravičena do brezplačne pravne pomoči.

Brezplačna pravna pomoč preneha:

  1. kadar se spremenijo okoliščine, zaradi katerih je bila brezplačna pravna pomoč odobrena;
  2. ob smrti fizične osebe, ki ji je bila odobrena.

Sodišče po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke ali odvetnika, ki ga je postavilo sodišče, odredi popolno ali delno prenehanje odobrene brezplačne pravne pomoči od trenutka, ko se spremenijo okoliščine, zaradi katerih je bila brezplačna pravna pomoč odobrena.

Sodišče po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke ali odvetnika, ki ga je postavilo sodišče, odredi popolno ali delno razveljavitev brezplačne pravne pomoči, če se ugotovi, da okoliščine, v katerih je bila odobrena, delno ali v celoti niso obstajali.

Če se brezplačna pravna pomoč razveljavi, mora stranka plačati ali povrniti vse zneske, ki jih je bila neupravičeno oproščena, skupaj z nagrado odvetniku, ki ji ga je sodišče postavilo za zastopanje v postopku.

Odvetnik, ki ga je postavilo sodišče, še naprej opravlja svoje dolžnosti do začetka veljavnosti sklepa o prenehanju ali razveljavitvi brezplačne pravne pomoči, kadar je to potrebno za zaščito stranke pred škodljivimi pravnimi posledicami. Rok za vložitev pritožbe je prekinjen od datuma, ko sodišče izda odločbo o prenehanju ali razveljavitvi brezplačne pravne pomoči, do datuma začetka veljavnosti odločbe. Ko se ta čas izteče, rok za vložitev pritožbe začne znova teči.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Sodišče vloge in druga pisanja, prejeta po pošti, ter dokumente, osebno dostavljene v času uradnih ur sodišča, vnese v dnevnik vhodne pošte na dan prejema. Šteje se, da je tožba uradno vložena na dan, ko sodišče prejme vlogo. Če je vloga poslana po pošti ali če jo prejme napačno sodišče, se šteje, da je bila prejeta na dan oddaje na pošti ali na dan, ko jo je prejelo napačno sodišče. Sodišče preveri pravilnost vloge. Če vloga ni pravilna ali če niso priloženi vsi potrebni dokumenti, se tožnik pozove, naj v enem tednu odpravi pomanjkljivosti, hkrati pa se obvesti, ali je upravičen do brezplačne pravne pomoči. Če tožnikov naslov ni naveden in ga sodišče ne pozna, se sporočilo za en teden objavi na za to predvidenem mestu na sodišču. Če tožnik ne odpravi pomanjkljivosti pravočasno, se vloga z vsemi prilogami vrne. Če naslov tožnika ni znan, se vloga hrani v sodnem tajništvu, kjer je na voljo tožniku. Enako velja, kadar se pomanjkljivosti vloge ugotovijo med postopkom. Šteje se, da je tožba vložena na dan prejema spremenjene vloge.

Če sodišče ob pregledu vloge ugotovi, da ta ni dopustna, jo vrne.

Vrnitev vloge tožniku ne preprečuje ponovne vložitve vloge pri sodišču, vendar se v takem primeru šteje, da je tožba vložena na dan ponovne vložitve.

Pravosodni organi ne pošljejo posebnega dokumenta, ki potrjuje, da je bila zadeva pravilno vložena, temveč se izvedejo nekateri postopki, iz katerih je razvidno, da je tako. Toženec je pozvan, naj v opredeljenem roku predloži pisni odgovor, in obveščen, katere informacije mora ta odgovor vsebovati. Toženec je obveščen tudi o posledicah, ki nastanejo, če odgovora ne predloži ali ne uveljavlja svojih pravic; prav tako je obveščen, ali je na voljo brezplačna pravna pomoč ter ali potrebuje tako pomoč in je upravičen do nje. Pisni odgovor toženca mora vsebovati: navedbo sodišča in številko zadeve, ime in naslov toženca in po potrebi njegovega pravnega zastopnika ali pooblaščenca, stališče toženca glede dopustnosti in utemeljenosti vloge, stališče toženca glede okoliščin, na katerih temelji vloga, nasprotne trditve zoper vlogo in okoliščine, na katerih temeljijo, ter podpis osebe, ki je vložila odgovor. Toženec mora v odgovoru na vlogo navesti, katere dokaze predlaga in katera dejstva namerava z njimi dokazati, ter predložiti vsa pisna dokazila, ki so mu na voljo. Odgovoru je treba priložiti pooblastilo, kadar odgovor vloži pooblaščenec, ter izvode odgovora in njegovih prilog, po enega za vsakega tožnika. Če toženec v določenem roku ne predloži pisnega odgovora, ne navede stališča, ne vloži ugovora, ne ugovarja resničnosti listine, predložene z vlogo, ne uveljavlja svojih pravic glede vložitve nasprotne vloge ali stranske vloge ali ne pozove tretje osebe, ki je upravičena posredovati v njegovem imenu, se s tem odreče možnosti, da to stori pozneje, razen če ne ukrepa iz razloga posebnih nepredvidenih okoliščin.

Sodišče po preverjanju pravilnosti in dopustnosti predloženih vlog odloči o nadaljnjem postopku glede tožbe ter odgovori na zahteve in ugovore strank glede vseh predobravnavnih vprašanj in dopustnosti dokazov. Odredi lahko tudi mediacijo ali druge načine prostovoljnega reševanja sporov.

Sodišče razpiše javno obravnavo zadeve, na katero povabi stranke. Sodni uradnik pošlje vabila strankam, ki se jim vroči izvod sodne odločbe.

V gospodarskih zadevah zakonik o civilnem postopku določa medsebojno izmenjavo dokumentov med nasprotnima strankama. Ko sodišče prejme odgovor, pošlje njegov izvod z vsemi prilogami tožniku, ki lahko v dveh tednih predloži dopolnilno vlogo. Tožnik lahko v dopolnilni vlogi dopolni in pojasni prvotno vlogo. Sodišče po prejemu dopolnilne vloge pošlje njen izvod z vsemi prilogami tožencu, ki lahko v dveh tednih predloži odgovor. Toženec mora v dopolnilnem odgovoru odgovoriti na dopolnilno vlogo.

Sodišče po preverjanju pravilnosti izmenjanih dokumentov in dopustnosti predloženih vlog, vključno z zneski ter drugimi zahtevki in ugovori strank, odloči glede morebitnih predobravnavnih vprašanj in dopustnosti dokazov. Razpiše tudi datum javne obravnave zadeve, na katero stranke povabi tako, da tožniku pošlje dopolnilni odgovor in svojo odločitev sporoči strankam. Sodišče lahko odredi mediacijo ali druge načine prostovoljnega reševanja sporov. Če so vsi dokazi predloženi z izmenjavo dokumentov in se stranke strinjajo, da udeležba na obravnavi ni potrebna, ter če stranke tako želijo, lahko sodišče zadevo obravnava brez navzočnosti javnosti, pri čemer strankam omogoči predložitev pisnih ugovorov in odgovorov.

Zakonik o civilnem postopku vsebuje posebne določbe glede nekaterih postopkovnih pravil za skrajšane postopke, postopke med zakoncema, zadeve glede osebnega stanja, pravno nesposobnost, sodno delitev premoženja, zaščito in ponovno vzpostavitev lastninskih pravic na premoženju, pogodbe, kolektivne tožbe in predloge za izdajo sklepa o izvršbi, preventivne postopke, vloge za izrek zaščitnih ukrepov in izvršilne postopke. V zakonu o gospodarski dejavnosti so določena posebna pravila glede postopkov v primeru insolventnosti in z njimi povezanih vlog.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Kadar se javna obravnava razpiše na zaprti seji, sodišče stranke povabi na obravnavo zadeve. Če se obravnava preloži na javni obravnavi, stranke, ki so bile pravilno vabljene, ne prejmejo vabila na naslednjo obravnavo, če jim je bil datum sporočen na javni obravnavi. Vabilo se izda najpozneje en teden pred obravnavo. To pravilo se ne uporablja v izvršilnih postopkih. Vabilo vsebuje: naziv sodišča, ki ga je izdalo, ime in naslov vabljene osebe, navedbo zadeve in vloge, v kateri je oseba vabljena, kraj in čas obravnave in pravne posledice neudeležbe na obravnavi.

Sodišče strankam pošlje izvod vseh odločb, zoper katere je mogoče vložiti ločeno pritožbo.

Stranke prejmejo obvestilo o rokih, ki jih sodišče določi za izvedbo postopkov, ne pa tudi o zakonskih rokih, razen rokih za pritožbo zoper sodno odločbo. Sodišče mora v vsaki sodni odločbi navesti organ, pri katerem je mogoče vložiti pritožbo, in rok za vložitev pritožbe.

Zadnja posodobitev: 23/09/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.