Starševska ugrabitev otroka

Ali ste mednarodni par z otroki, katerega življenjska skupnost je ravnokar prenehala? Morda se želite vrniti v svojo matično državo in svojega otroka vzeti s seboj. A če boste to storili brez soglasja drugega starša ali sodišča, boste morda ravnali protipravno.

RazširiSkrči

Pozanimajte se o zakonodaji na tem področju in o svojih možnostih ravnanja, če je vašega otroka protipravno odvzel drugi od staršev.

Kadar je bil otrok nezakonito odpeljan v državo članico, ki ni država članica, v kateri je običajno prebival pred protipravnim odvzemom, ali je bil nezakonito zadržan v njej, se uporablja Haaška konvencija iz leta 1980, kakor je bila dopolnjena s poglavjema III in IV uredbe Bruselj IIb.

Kako pravila EU preprečujejo protipravni odvzem otrok?

Sodišče v državi, v kateri je imel otrok običajno prebivališče pred protipravnim odvzemom, je pristojno še naprej za vprašanja v zvezi s starševsko odgovornostjo, kot sta pravica do varstva in vzgoje ter pravica do stikov, in sicer dokler se zadeva v zvezi s protipravnim odvzemom ne reši. S tem se izognemo možnosti, da bi starši protipravno odvzeli otroka v upanju, da bo sodišče v njihovi matični državi izdalo zanje ugodnejšo sodbo.

Kako lahko starš dobi nazaj protipravno odvzetega otroka?

V vseh državah EU so osrednji organi, katerih naloga je pomoč staršem, ki so žrtve čezmejnega protipravnega odvzema otrok. Mogoče je začeti postopek za vrnitev otroka. V tem primeru mora sodišče o zadevi odločiti v šestih tednih od datuma, ko je zadeva prispela na sodišče. Sodišče bi moralo otroku, ki je sposoben oblikovati lastno mnenje, dati možnost, da se v postopku izjavi.

Ali lahko sodišče v državi, v kateri se nahaja otrok, ki je bil protipravno odvzet, zavrne vrnitev takšnega otroka?

Sodišče v državi, v kateri se nahaja otrok, ki je bil protipravno odvzet, lahko nasprotuje vrnitvi takšnega otroka le:

  • če otrok ni bil nezakonito odpeljan ali zadržan (člen 3 Haaške konvencije iz leta 1980);
  • če starš, ki je ločen od otroka, v času protipravnega odvzema ni dejansko uveljavljal svojih pravic do varstva in vzgoje (člen 13(1)(a) Haaške konvencije iz leta 1980);
  • če obstaja resno tveganje, da bo otrok zaradi vrnitve fizično ali psihično trpel (člen 13(1)(b) Haaške konvencije iz leta 1980). Vendar pa vrnitve ni mogoče preprečiti, če so bili sprejeti ustrezni ukrepi za zaščito otroka. Če sodišče ugotovi, da se otrok ne bi smel vrniti, mora stopiti v stik s sodiščem v državi, v kateri je otrok prebival pred protipravnim odvzemom (člen 27(3) uredbe Bruselj IIb);
  • če otrok nasprotuje vrnitvi (člen 13(2) Haaške konvencije iz leta 1980);
  • če vrnitev ne bi bila dovoljena s temeljnimi načeli zaprošene države v zvezi z varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin (člen 20 Haaške konvencije iz leta 1980).

Sodišče v državi, v kateri je otrok prebival pred protipravnim odvzemom, meritorno odloči ob upoštevanju dokazov, ki jih je pridobilo drugo sodišče, in njegovega razlogovanja. Sodnik mora tudi zaslišati otroka in oba starša.

Bo odločitev sodišča samodejno izvršljiva?

Končna odločitev, ki jo izda sodišče v državi izvora, je samodejno priznana in izvršljiva v drugih državah EU, ne da bi bila za to potrebna razglasitev izvršljivosti („odprava eksekvature“), če je sodnik izdal ustrezno potrdilo, določeno v uredbi Bruselj IIb.

Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj IIb je na voljo na tej strani: Publikacije Evropske pravosodne mreže.

Sorodne povezave:

Zadnja posodobitev: 14/06/2023

Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.