Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Sodne takse v zvezi z evropskim plačilnim nalogom

Avstrija

Vsebino zagotavlja
Avstrija
Za izbrano jezikovno različico ni uradnega prevoda.
Tukaj je na voljo strojni prevod vsebine. Opozarjamo, da je prevod samo okviren. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Regulativni okvir glede plačila za storitve zaposlenih v pravniških poklicih

Odvetniki

Na podlagi avstrijskega zakonika o odvetnikih (Rechtsanwaltsordnung) na splošno velja, da se lahko odvetnik in stranka prosto dogovorita o plačilu nagrade odvetniku za opravljene storitve.

Nagrada lahko temelji na urni postavki ali se določi v pavšalnem znesku. Pavšalni znesek ni odvisen od posameznih opravljenih storitev ali od vloženega časa. Če nagrada ni izrecno dogovorjena, se šteje, da je bila dogovorjena razumna nagrada na podlagi lestvice nagrad iz zakona o tarifah odvetnikov (Rechtsanwaltstarifsgesetz) ali splošnih meril glede nagrad odvetnikov (Allgemeinen Honorar-Kriterien für Rechtsanwälte).

Avstrijski zakonik o civilnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO) in zakon o tarifah odvetnikov določata, da v civilnih postopkih sodišče določi delež stroškov, ki jih mora stranka, ki v postopku ni uspela, povrniti stranki, ki je v postopku uspela. Stroški temeljijo na vrednosti spora ter trajanju in naravi opravljenih storitev.

kazenskem postopku na splošno velja, da mora vsak, ki za zastopanje najame odvetnika (obdolženec, zasebni tožilec ali stranka, ki zahteva pridružitev civilnopravnega zahtevka kazenskemu postopku), nositi tudi tako nastale stroške. To velja tudi, kadar zagovornika imenuje sodišče, razen če so izpolnjeni pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči. Stroški so lahko zelo različni, odvisno od vrste in sestave sodišča (npr. okrožno sodišče, deželno sodišče s sodnikom posameznikom, sodišče s sodniki porotniki ali sodišče s poroto).

Sodni izvršitelji

Plačilo, ki ga sodni izvršitelji (Gerichtsvollzieher) prejmejo za svoje dejavnosti, je določeno v zakonu o taksah za izvršbo (Vollzugsgebührengesetz). Natančneje, zakon določa takso za izvršbo, ki jo mora vložnik upnik ob vložitvi vloge za izvršbo plačati poleg pavšalne takse, kot je določena v zakonu o sodnih taksah (Gerichtsgebührengesetz -GGG).

Taksa za izvršbo (člen 2 zakona o taksah za izvršbo) je del stroškov izvršilnega postopka. Sodišče lahko pri odmeri stroškov dolžniku naloži povračilo takse za izvršbo, če upnik tako zahteva.

Sodni izvršitelj je upravičen tudi do nagrade za prejeta plačila. To se lahko odšteje od izterjanega zneska (člen 11 zakona o taksah za izvršbo).

Fiksni stroški

Fiksni stroški v civilnem postopku

Fiksni stroški pravdnih strank v civilnem postopku

Sodne takse za uporabo storitev sodišč so v obliki pavšala ali obliki sorazmerne takse glede na osnovo za odmero. Znesek je odvisen od narave zadeve in vrednosti spora (ki se določi glede na denarno vrednost zahtevka) ter števila strank. Za več kot dve stranki se lahko uporabi dodatek za večje število strank v skladu s členom 19a zakona o sodnih taksah (10–50 %).

Faza civilnega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške

civilnem postopku na prvi stopnji je treba pavšalno takso plačati ob vložitvi vloge za začetek postopka. Ta taksa se plača le enkrat in se nanaša na celoten postopek na prvi stopnji ne glede na potek postopka v tej fazi in ne glede na to, ali tožba vsebuje več zahtevkov oziroma ali se nanaša na več kot eno osebo. Če se zahtevana odškodnina med postopkom poveča, lahko to pomeni plačilo dodatne takse. Ta zapade v plačilo ob vložitvi pisnih vlog. Če se zahtevana odškodnina poveča med obravnavo, taksa zapade, ko se to vnese v zapisnik. Na drugi ali tretji stopnji taksa zapade ob vložitvi obvestila o pritožbi (člen 2(1) zakona o sodnih taksah). Izjemoma pa se v nepravdnih postopkih včasih plača taksa za izdajo odločbe namesto takse za vložitev zahtevka.

Fiksni stroški v kazenskem postopku

Fiksni stroški strank v kazenskem postopku

Na podlagi člena 13 zakona o sodnih taksah se taksa plača le v primeru zasebne tožbe.

Faza kazenskega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške

Fiksne stroške je treba plačati ob začetku postopka in ob vložitvi napovedi pritožbe.

Fiksni stroški v ustavnem postopku

Fiksni stroški strank v ustavnem postopku

V skladu s členom 17a(1) zakona o ustavnem sodišču (Verfassungsgerichtshofgesetz – VfGG) znaša taksa 220 EUR.

Faza ustavnega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške

Fiksne stroške je treba plačati ob začetku postopka.

Predhodne informacije, ki jih morajo predložiti pravni zastopniki

Pravice in obveznosti strank

Na splošno mora odvetnik svojo stranko obvestiti, kako se bodo takse izračunavale in katere stroške lahko stranka pričakuje. Člen 50(2) smernic o ravnanju odvetnikov in o nadzoru izpolnjevanja obveznosti odvetnikov (Richtlinien für die Ausübung des Rechtsanwaltsberufs und für die Überwachung der Pflichten des Rechtsanwalts – RL-BA) priporoča, da odvetnik ob sprejetju nove zadeve stranko obvesti o osnovi, na podlagi katere se bo izračunala taksa, in pravici odvetnika do vmesnih plačil. Stranka lahko v razumnih časovnih razmikih zahteva vmesno poročilo o stanju ali opravljenih storitvah oziroma poročilo o opravljenih urah dela, če je bila dogovorjena nagrada na podlagi urne postavke, razen če je bila dogovorjena pavšalna nagrada. Prav tako velja, da je treba pred imenovanjem odvetnika skleniti sporazum glede začetka izvajanja vmesnih plačil in pogostosti njihovega izvajanja.

Viri stroškov – pravne podlage

Kje lahko dobim informacije o pravnih taksah v Avstriji?

Zakonska pravila o odgovornosti za stroške v pravdnih civilnih postopkih (vključno z gospodarskimi zadevami) vsebujejo členi 40 do 55 zakonika o civilnem postopku. Glede nepravdnih postopkov (npr. postopkov, ki se nanašajo na družinske zadeve, zlasti na sporazumno razvezo zakonske zveze, ali spore glede varstva in vzgoje otroka, pravice do stikov ali preživninske zahtevke) veljajo ločena pravila o odgovornosti za stroške. Splošna pravila vsebuje člen 78 zakona o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz – AußStrG). Poleg teh splošnih pravil veljajo tudi izjeme, med drugim v postopkih v zvezi z varstvom in vzgojo otrok, v sporih glede stikov ter v postopkih v zvezi s preživninskimi zahtevki mladoletnikov. Stroške v kazenskih postopkih urejajo členi 380 do 395 avstrijskega zakonika o kazenskem postopku (Strafprozessordnung – StPO). Sodne takse (pavšalne takse) so določene v zakonu o sodnih taksah.

Pregled nagrad, ki jih lahko zaračunavajo odvetniki, je naveden v spletnem informativnem letaku na spletišču avstrijske odvetniške zbornice (Österreichischer Rechtsanwaltskammertag). Splošne informacije so na voljo tudi na spletišču službe za pomoč tujcem, ki živijo v Avstriji [Amtshelfer für Österreich] na spletni povezavi: Leben in Österreich > Zivilrecht > Zivilverfahren [Življenje v Avstriji > Civilno pravo > Civilni postopek].

Na navedenem spletišču službe za pomoč tujcem, ki živijo v Avstriji so na voljo splošne informacije o sodnih taksah. Besedila zakonov (kot sta zakon o sodnih taksah in pravilnik o lestvicah nagrad) so na voljo brezplačno v pravnem informacijskem sistemu Republike Avstrije (Rechtsinformationssystem des Bundes) na spletišču urada zveznega kanclerja (Bundeskanzleramt).

V katerem jeziku so na voljo informacije o virih stroškov v Avstriji?

V nemščini.

Kje lahko dobim informacije o mediaciji?

Splošni javnosti je na spletišču, namenjenem mediaciji, na voljo seznam mediatorjev (ki ga vodi avstrijsko ministrstvo za pravosodje).

Glede restorativne pravičnosti v kazenskih postopkih so informacije o mediaciji med obdolžencem in žrtvijo na voljo na spletišču NEUSTART (tudi v angleščini).

Kje lahko dobim dodatne informacije o stroških?

Spletne informacije o stroških postopka

Splošne informacije o avstrijskem pravosodnem sistemu, sodnih stroških in zveznem ministrstvu za pravosodje so na voljo na spletišču avstrijskega ministrstva za pravosodje in spletišču službe za pomoč tujcem, ki živijo v Avstriji, ki zagotavlja bralcu prijazne informacije.

pravnem informacijskem sistemu Republike Avstrije so besedila naslednjih zakonov:

  • zakona o sodnih taksah (Gerichtsgebührengesetz – GGG),
  • zakona o pravici do nadomestila (Gebührenanspruchsgesetz – GebAG),
  • zakonika o odvetnikih (Rechtsanwaltsordnung – RAO),
  • zakona o tarifah odvetnikov (Rechtsanwaltstarifgesetz – RATG).

Besedilo splošnih meril glede nagrad odvetnikov (Allgemeine Honorar-Kriterien für Rechtsanwälte – AHK) je na voljo na portalu avstrijske odvetniške zbornice.

Kje lahko dobim informacije o povprečnem trajanju posameznih postopkov?

Za te informacije se obrnite neposredno na avstrijsko ministrstvo za pravosodje.

Kje lahko dobim informacije o povprečnih skupnih stroških posameznih postopkov?

Sodne takse za posamezne postopke so določene vnaprej (v zakonu o sodnih taksah). Lahko se spremenijo, če se spremeni vrednost spora. V civilnih postopkih sodišče določi, katere takse in stroške (nagrada odvetnika, nadomestilo izvedenca, stroški tolmačenja/prevajanja) plača stranka, ki v postopku ni uspela, stranki, ki je v postopku uspela. Sodišče odloči na podlagi zakona o tarifah odvetnikov (glede nagrad odvetnikov) in na podlagi zakona o pravici do nadomestila (glede nadomestil izvedencev, tolmačev in prevajalcev). Stroški večinoma temeljijo na izdatkih in porabljenem času. Zato natančne ocene ni mogoče zagotoviti vnaprej. Načeloma se je mogoče o nagradi stranke odvetniku prosto dogovoriti.

Davek na dodano vrednost

Kje lahko dobim informacije o davku na dodano vrednost? Koliko znašajo veljavne stopnje davka na dodano vrednost?

Na storitve odvetnikov se obračunava davek na dodano vrednost. V Avstriji je stopnja DDV 20 %. Tako kot ostale izdatke je treba DDV odvetniku plačati ločeno, kot je navedeno v členu 16 zakona o tarifah odvetnikov in členu 17 splošnih meril glede nagrad odvetnikov. Lestvice nagrad iz zakona o tarifah odvetnikov in splošnih meril glede nagrad odvetnikov ne vključujejo DDV.

Brezplačna pravna pomoč

Prag dohodka, ki se uporablja na področju civilnega pravosodja

Upravičenost do brezplačne pravne pomoči (Verfahrenshilfene temelji na zakonsko določenem dohodkovnem pragu. V civilnih postopkih (in v gospodarskih zadevah) brezplačno pravno pomoč ureja avstrijski zakonik o civilnem postopku. Določbe zakonika o civilnem postopku se smiselno uporabljajo tudi v nepravdnih postopkih. O odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča sodišče prve stopnje.

Brezplačna pravna pomoč se stranki odobri le, če ji dohodki, finančne okoliščine in preživninske obveznosti ne omogočajo plačila stroškov sodnega postopka, ne da bi to ogrozilo raven sredstev, ki so potrebna za ohranjanje skromnega življenjskega standarda. Brezplačna pravna pomoč se ne odobri, če je nameravana tožba ali obramba pred tožbo očitno zlonamerna ali če nima nobenih možnosti za uspeh. Sodišče odloči, katere spodaj navedene ugodnosti se odobrijo v posameznem primeru.

V Avstriji lahko brezplačno pravno pomoč sestavljata:

  1. začasna oprostitev plačila sodnih taks, nadomestil prič, izvedencev, tolmačev ali prevajalcev, stroškov morebitnih javnih obvestil, stroškov skrbnika in morebitnih neposrednih izdatkov zastopnika ali odvetnika, ki ga imenuje sodišče;
  2. zastopanje po odvetniku.

V treh letih po zaključku postopka se lahko od stranke, ki je prejela brezplačno pravno pomoč, zahteva celotno ali delno vračilo prejetega zneska, če se njen finančni položaj spremeni in je zmožna izvesti tako plačilo brez ogrožanja svoje potrebne ravni sredstev.

Prag dohodka, ki se uporablja za obdolžence in žrtve na področju kazenskega pravosodja

Za določitev, ali je obdolženec, žrtev ali civilni tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, se ne uporablja fiksen finančni prag. Merila za odločanje so preživljanje nad eksistenčnim minimumom in pod ustrezno ravnjo preživljanja. Višina eksistenčnega minimuma se redno preverja, trenutna stopnja pa je objavljena na spletišču avstrijskega ministrstva za pravosodje.

Pogoji odobritve brezplačne pravne pomoči žrtvam

Če civilni tožnik na podlagi člena 66(2) avstrijskega zakonika o kazenskem postopku (Strafprozessordnung – StPO) ni upravičen do pravosodne pomoči (Prozessbegleitung), je upravičen do brezplačne pravne pomoči, če:

  • si ne more privoščiti zastopanja po odvetniku, ne da bi to ogrozilo njegovo potrebno raven sredstev (glej informacije o potrebni ravni sredstev zgoraj) in
  • je zastopanje po odvetniku v interesu izvajanja sodne oblasti in zlasti v interesu ustreznega uveljavljanja zahtevkov, da se preprečijo nadaljnji civilni postopki.

Pogoji odobritve brezplačne pravne pomoči obdolžencem

Poleg zahteve glede finančnih pogojev mora biti brezplačna pravna pomoč v interesu izvajanja sodne oblasti in zlasti v interesu zagotavljanja ustrezne obrambe.

V vsakem primeru se šteje, da je dodelitev zagovornika v interesu izvajanja sodne oblasti:

  • če gre za obvezno zastopanje (Notwendige Verteidigung) na podlagi člena 61(1) zakonika o kazenskem postopku (glej v nadaljevanju),
  • če je obdolženec slep, gluh, nem ali kako drugače oviran ali nima zadostnega znanja jezika, ki se uporablja pred sodiščem,
  • v pritožbenih postopkih,
  • če se zadeva nanaša na zapletene dejanske in pravne okoliščine.

Kadar se zahteva obvezno zastopanje, mora obdolženec nujno imeti zagovornika. Člen 61(1) zakonika o kazenskem postopku vsebuje izčrpen seznam zadev, v katerih je zastopanje obvezno, kot določa zakon:

  1. če in dokler je obdolžencu pred začetkom sodnega postopka odvzeta prostost;
  2. ves čas postopka glede namestitve v zavod za duševno motene storilce;
  3. v sodnem postopku glede namestitve v zavodu za storilce odvisnike, ki potrebujejo rehabilitacijo, ali zavodu za nevarne povratnike;
  4. v sodnem postopku pred deželnim sodiščem, če zasedajo sodniki porotniki ali porota;
  5. v sodnem postopku pred deželnim sodiščem, če zaseda sodnik posameznik in zagrožena zaporna kazen presega tri leta, razen v primeru vloma iz člena 129(1) do (3) avstrijskega kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch – StGB) in v primeru prejetja ukradenega blaga iz člena 164(4) kazenskega zakonika;
  6. v primeru navzkrižnega zasliševanja (člen 165), če je to obvezni del obrambe v sodnem postopku v skladu s točkami 3 do 5 v okviru pritožbe zoper sodbo sodišča, ki je zasedalo s sodniki porotniki ali poroto;
  7. v primeru vložitve vloge za ponovno sojenje in ob vsaki javni obravnavi na podlagi take vloge.

Brezplačni sodni postopek

Žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, nevarnih groženj ali kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ter zakoncu, življenjskemu partnerju, sorodniku v ravni črti, bratu ali sestri osebe, katere smrt je morda nastopila zaradi kaznivega dejanja, ali drugim sorodnikom, ki so bili priča kaznivemu dejanju, je na podlagi zahteve brezplačno na voljo psihosocialna pomoč ali pravosodna pomoč, da se zaščitijo pravice žrtev v kazenskem postopku. Žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki so mlajše od 14 let, so upravičene do brezplačne pomoči v vseh primerih, pri čemer jim za to ni treba vložiti vloge. Psihosocialna pomoč vključuje pripravo žrtve na postopek in na čustveno breme, ki ga postopek povzroča. Psihosocialno pomoč in pravosodno pomoč zagotavljajo organizacije za podporo žrtvam, ki imajo sklenjeno pogodbo z zveznim ministrstvom za pravosodje na podlagi člena 66(2) zakonika o kazenskem postopku.

nepravdnem postopku, v postopku glede varstva in vzgoje otrok ali glede stikov se ne plača taksa za imenovanje skrbnika (Sachwalter). Prav tako se taksa ne plača v postopku na podlagi zakona o namestitvi v zavod (Unterbringungsgesetz) ali zakona o bivalni oskrbi (Heimaufenthaltsgesetz). Če ima stranka majhne prihodke in omejena sredstva, se lahko brezplačna pravna pomoč za takse, ki jih je treba plačati, odobri v obliki začasne oprostitve plačila taks. Obseg odobrene oprostitve je odvisen od vloge, sodišče pa o njej prosto presoja.

Kdaj mora stranka, ki v postopku ni uspela, nasprotni stranki povrniti stroške?

Pravdni postopek

V civilnih postopkih (in v gospodarskih zadevah) stroške ureja avstrijski zakonik o civilnem postopku. Ta določa, da mora sprva vsaka stranka plačati svoje stroške postopka. Skupni stroški se sprva enakovredno razdelijo med stranki. Ko sodišče odloči o zadevi, odloči tudi o stroških. Načeloma je stranka, ki je v postopku uspela, upravičena do povračila stroškov. Stranka, ki v sporu v celoti ni uspela, mora nasprotni stranki povrniti vse takse in stroške, ki so bili potrebni za ustrezen pregon ali obrambo zadeve. Če sta stranki delno uspeli, delno pa ne, se stroški medsebojno pobotajo ali sorazmerno razdelijo.

Izjema od načela, da je stranka, ki je v postopku uspela, upravičena do povračila stroškov, se uporablja v naslednjih primerih:

  • v primeru poraza zaradi razmeroma nebistvenega vprašanja, če na podlagi tistega dela tožbe, ki je bil zavrnjen, niso nastali posebni stroški;
  • če vrednost zahtevka določi izvedenec ali če o njem prosto odloči sodišče in če se stroški medsebojno pobotajo;
  • če toženec s svojim ravnanjem ni dal nobenega povoda za vložitev tožbe ali če je zahtevek ob prvi priložnosti priznal;
  • če je bil postopek po krivdi ene od strank prekinjen ali razglašen za ničen in neveljaven, se lahko taki stranki naloži plačilo celotnih stroškov.

Nepravdni postopek

Družinske zadeve (preživljanje, pravica do stikov, varstvo in vzgoja otroka ter sporazumna razveza zakonske zveze) se obravnavajo v nepravdnem postopku. Splošna pravila o stroških v nepravdnem postopku vsebuje člen 78 zakona o nepravdnem postopku. Vendar v številnih postopkih veljajo izjeme od tega pravila. Tudi v teh postopkih načeloma velja, da se stroški povrnejo stranki, ki je v postopku uspela, vendar se lahko na podlagi pravičnosti odmerijo tudi drugače.  Če se ne zahteva odškodnina, je treba neposredne izdatke (npr. nadomestilo izvedenca) plačati sorazmerno z deležem v zadevi. Če takega deleža ni mogoče opredeliti, se razdelijo na enake dele.

Podrobnosti glede različnih vrst postopkov (preživljanje, pravica do stikov, varstvo in vzgoja otroka in razveza zakonske zveze):

  1. glede razveze zakonske zveze je treba razlikovati med sporom glede razveze in sporazumno razvezo.

Spor glede razveze zakonske zveze: v zvezi s sporom glede razveze se uporabljajo posebne določbe avstrijskega zakonika o civilnem postopku. Če se ugotovi, da krivde za razvezo ni mogoče pripisati nobeni stranki, se stroški medsebojno pobotajo. Če je razlog za razvezo nevzdržnost zakonske zveze med zakoncema in je v sodbi opredeljena odgovornost za tako nevzdržnost, mora stranka, ki je zanj odgovorna, drugi stranki povrniti stroške.

Sporazumna razveza zakonske zveze: v zvezi s sporazumno razvezo zakonske zveze se uporabljajo pravila nepravdnega postopka. V takem primeru zakonca pri sodišču vložita dve enaki vlogi. Ker ni kontradiktornega postopka, se ne izda odločba o stroških. Neposredne izdatke krijeta stranki v enakih delih.

  1. Tudi postopek glede varstva in vzgoje otrok ali stikov je nepravdni postopek. Na podlagi določbe o izvzetju (člen 107(5) zakona o nepravdnem postopku) se v takih postopkih ne izda odločba o stroških.
  2. Na podlagi druge določbe o izvzetju (člen 101(2) zakona o nepravdnem postopku) se odločba o stroških ne izda v postopku glede preživninskih zahtevkov mladoletnikov.

Kazenski postopek

V kazenskem postopku vsaka oseba, ki jo zastopa zagovornik ali drug zastopnik, nosi svoje stroške, tudi če odvetnika imenuje sodišče (člen 393(1) zakonika o kazenskem postopku).

V obsodilni sodbi je treba obsojencu tudi naložiti plačilo stroškov kazenskega postopka (člen 389(1) zakonika o kazenskem postopku). Na podlagi člena 381(1) zakonika o kazenskem postopku lahko v kazenskem postopku nastanejo naslednji stroški:

  1. pavšalna taksa kot delež stroškov kazenskega postopka, ki v nadaljnjem besedilu niso podrobneje opredeljeni, vključno s stroški preiskave in navodil državnega tožilca ali sodišča za izvedbo uradnih dejanj, je na podlagi člena 381(3) omejena na naslednje najvišje zneske: v postopkih pred deželnim sodiščem, če zaseda porota, od 500 do 10 000 EUR; v postopkih pred deželnim sodiščem, če zasedajo sodniki porotniki, od 250 do 5 000 EUR; v postopkih pred deželnim sodiščem, če zaseda sodnik posameznik, od 150 do 3 000 EUR, in v postopkih pred okrožnim sodiščem od 50 do 1 000 EUR;
  2. nadomestila izvedencev in na splošno tudi tolmačev;
  3. stroški informacij, poročil ali mnenj javnih organov;
  4. stroški prevoza obdolženca ali prič iz tujine;
  5. stroški naloga za blokado sredstev in stroški pridobitve informacij o bančnih računih, stroški zasega pisem, stroški pridobitve informacij o telekomunikacijskih podatkih in stroški prestrezanja telekomunikacij;
  6. stroški, povezani z izvrševanjem sankcije, vključno s stroški premestitve zapornika v domači ali tuji sistem izvrševanja kazenskih sankcij, brez stroškov izvrševanja prostostne kazni;
  7. sodne takse v zvezi s kazenskim postopkom;
  8. stroški zagovornika ali drugih zastopnikov;
  9. pavšalna taksa za stroške pomoči žrtvi do višine 1 000 EUR.

Razen stroškov iz tretje, sedme in devete točke zgoraj, stroške vnaprej krijejo zvezni organi. Sodišče pri odločanju o pavšalni taksi na podlagi člena 381(1)(9) upošteva ekonomske zmožnosti zavezanca. Obdolžencu ni treba kriti stroškov zagotavljanja storitev tolmača.

Člen 391(1) zakonika o kazenskem postopku pa določa, da se stroški kazenskega postopka od obsojenca izterjajo le, če se s tem ne ogrozijo sredstva, ki jih obsojenec in njegova družina potrebujejo za vzdrževanje skromnega življenjskega standarda, ali če se s tem ne ogrozi njihova zmožnost plačila odškodnine za povzročeno škodo. Če stroškov ni mogoče izterjati, ker obsojenec nima zadosti sredstev, lahko sodišče ugotovi, da stroškov ni mogoče izterjati. Če sodišče ugotovi, da jih bo v prihodnosti mogoče izterjati, čeprav jih trenutno ni mogoče, se ekonomska zmožnost zadevne osebe po določenem obdobju ponovno prouči. Zakonski zastaralni rok za izterjavo stroškov je pet let po izreku končne odločbe v postopku. Če sodišče obsojencu naloži plačilo stroškov postopka in se pozneje izkaže, da jih ta ne zmore poravnati, lahko organi podaljšajo rok za plačilo, omogočijo plačilo v obrokih ali znižajo stroške.

Če mora obsojenec na podlagi sodbe kazenskega sodišča civilnemu tožniku plačati vsaj delno odškodnino, mu mora povrniti tudi stroške, ki jih je ta utrpel v kazenskem postopku.

Člen 393a zakonika o kazenskem postopku določa, da oproščeni obdolženec lahko zahteva, naj zvezni organi prispevajo h kritju stroškov njegovega zagovornika. To vključuje potrebne gotovinske izdatke, ki so dejansko nastali, in pavšalno nagrado za stroške zagovornika. Pavšalna nagrada se določi glede na obseg in zahtevnost obrambe ter glede na obseg potrebnih in ustreznih storitev zagovornika, pri tem pa ne sme presegati naslednjih zneskov: v postopkih pred deželnim sodiščem, če zaseda porota, 10 000 EUR; v postopkih pred deželnim sodiščem, če zasedajo sodniki porotniki, 5 000 EUR; v postopkih pred deželnim sodiščem, če zaseda sodnik posameznik, 3 000 EUR, in v postopkih pred okrožnim sodiščem 1 000 EUR.

Če se kazenski postopek začne na zasebno tožbo ali na podlagi vloge civilnega tožnika v skladu s členom 72 zakonika o kazenskem postopku in se ne konča z obsodbo, mora zasebni tožnik oziroma civilni tožnik plačati vse stroške, ki nastanejo zaradi vložitve tožbe ali nadaljevanja postopka. Če se kazenski postopek konča s poravnavo (Diversion, členi 198 do 209 zakonika o kazenskem postopku), civilnemu tožniku ni treba plačati stroškov.

Nadomestila izvedencev

V pravdnih civilnih postopkih (vključno z gospodarskimi zadevami) se stroški za nadomestila izvedencev medsebojno pobotajo ali sorazmerno razdelijo glede na uspeh stranke (člen 43(1) zakonika o civilnem postopku).

V postopku spora glede razveze zakonske zveze se neposredni izdatki medsebojno pobotajo, če sodba ne vsebuje odločitve o odgovornosti. Če je ena stranka že plačala več kot polovico gotovinskih stroškov, ji mora druga stranka povrniti presežek. Če pa se ugotovi, da je za razvezo kriv eden od zakoncev, mora ta drugi stranki povrniti stroške za nadomestila izvedencev.

V naslednjih postopkih mora vsa nadomestila izvedencev, ki se sprva krijejo iz uradnih sredstev, sodišču povrniti tista stranka, ki jih je povzročila ali v interesu katere je bilo uradno dejanje izvedeno: postopek sporazumne razveze, postopek glede varstva in vzgoje otroka in glede stikov ter postopek v zvezi s preživninskimi zahtevki mladoletnikov. Če mora stroške povrniti več oseb, so zanje solidarno odgovorne (člen 1(5) zakona o plačilih sodišča (Gerichtliches Einbringungsgesetz – GEG) v povezavi s členom 2(1) istega zakona).

Znesek nadomestila izvedenca je določen v zakonu o pravici do nadomestila. V vsakem posameznem primeru je tak znesek v bistvenem odvisen od vsebine in obsega poročila, ki ga naroči sodišče.

V kazenskem postopku je nadomestilo izvedenca del sodnih stroškov (člen 381(1) zakonika o kazenskem postopku), ki jih v skladu s členom 389(1) zakonika o kazenskem postopku nosi obsojenec. Znesek nadomestila izvedenca določi sodišče ali državni tožilec, plačajo pa ga zvezni organi.

Nadomestilo prevajalcev in tolmačev

Zgornja pojasnila se nanašajo tudi na nadomestila prevajalcev in tolmačev.

Povezani dokumenti

Študija preglednosti stroškov: poročilo o državi: Avstrija  PDF (829 Kb) en

Sorodne povezave

Člen 32 zakona o sodnih taksah

Zadnja posodobitev: 06/04/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču