V tem oddelku je na voljo pregled pravniških poklicev na Švedskem. Tožilci Sodniki Odvetniki Notarji Drugi pravniški poklici
Poišči informacije po področjih
Služba državnega tožilstva zajema švedsko državno tožilstvo (Åklagarmyndigheten) in švedski urad za gospodarski kriminal (Ekobrottsmyndigheten). Oba organa sta neposredno odgovorna vladi (ministrstvu za pravosodje). Državno tožilstvo vodi generalni tožilec, urad za gospodarski kriminal pa generalni direktor. Generalni tožilec (Riksåklagare) je najvišji tožilec v državi in je odgovoren za državno tožilstvo, ki ga tudi vodi.
Generalni tožilec je pristojen za pravni razvoj, delo vrhovnega sodišča in upravne naloge. Pod njim so višji tožilci, ki so odgovorni za posamezna področja službe državnega tožilstva. Državne tožilce imenuje generalni tožilec in so organizirani po okrožnih uradih tožilstva, v katerih delajo okrožni tožilci. Nekateri okrožni tožilci so specializirani za posamezno področje. Okrožnih uradov tožilstva je 32. Poleg tega so za obravnavanje posebnih vrst zadev odgovorni trije mednarodni in štirje nacionalni uradi tožilstva. Vsak okrožni urad tožilstva vodi glavni tožilec.
Vsi tožilci v državnem tožilstvu so popolnoma neodvisni pri odločanju, kar pomeni, da višji tožilec ne more odločati, kakšne odločitve bo sprejel podrejeni tožilec v zadevi, za katero je odgovoren. Pogoj za zaposlitev na delovno mesto tožilca je švedsko državljanstvo. Prav tako se zahteva švedska univerzitetna pravna izobrazba in opravljeno praktično pravno usposabljanje, tj. dveletne delovne izkušnje na mestu sodnega uradnika na okrožnem sodišču ali upravnem sodišču. Zahtevani diplomi iz prava je lahko pod določenimi pogoji enakovredna tudi pravna izobrazba, pridobljena v drugi nordijski državi. Tožilci se najprej za devet mesecev zaposlijo kot tožilci pripravniki, v tem času pa jih pri delu usmerja tožilec mentor. Potem sledi dveletno usposabljanje na delovnem mestu tožilca, preden je posameznik imenovan za okrožnega tožilca.
V Stockholmu, Göteborgu in Malmöju delujejo centri za razvoj tožilstva, ki jih vodi višji tožilec. Glavni nalogi teh centrov sta razvoj metodološkega in pravnega znanja na zadevnih kazenskih področjih ter upravljanje znanja na teh področjih odgovornosti. Pristojni so tudi za pravno spremljanje in nadzor; obravnavajo na primer vse pritožbe zoper odločitve tožilcev.
Tožilec ima tri glavne pristojnosti:
Tožilec vodi predhodne preiskave kaznivih dejanj, ki niso manj huda kazniva dejanja, kadar je oseba utemeljeno osumljena, da je storila kaznivo dejanje. Tožilec lahko vodi preiskavo tudi v drugih primerih, če za to obstajajo posebni razlogi. Kot vodja predhodne preiskave je tožilec odgovoren za zagotavljanje optimalne preiskave kaznivega dejanja. Predhodno preiskavo v primeru manj hudih kaznivih dejanj v celoti izvajajo policisti.
Ko predhodno preiskavo vodi tožilec, mu pri tem pomaga policija. Tožilec ves čas spremlja preiskavo in opredeljuje preiskovalne ukrepe in odločitve, ki jih je treba sprejeti. Ko je predhodna preiskava končana, se tožilec odloči, ali bo uvedel sodni postopek ali ne (to velja tudi za predhodne preiskave, za katere je odgovorna policija).
Drugi pomemben vidik tožilčevega dela je priprava zadev in nastopanje pred sodiščem. Tožilec z odločitvijo o vložitvi obtožbe in opredelitvijo kaznivega dejanja določi okvir kazenskega postopka na sodišču. Večina tožilcev vsak teden preživi vsaj dan ali dva na sodišču.
Generalni tožilec je edini tožilec, ki lahko začne ali nadaljuje postopek pred vrhovnim sodiščem. Lahko pa imenuje pomočnika tožilca v uradu generalnega tožilca ali imenuje državnega tožilca, ki ga zastopa na vrhovnem sodišču.
Več informacij o tožilcih je na voljo na javno dostopnem spletišču švedskega državnega tožilstva.
Stalne sodnike (ordinarie domare) imenuje vlada po priporočilu neodvisnega državnega svetovalnega organa, tj. odbora za predlaganje sodnikov (Domarnänmden). Načeloma je lahko stalni sodnik razrešen samo v okoliščinah, ki so opredeljene v ustavnem dokumentu, znanem kot švedska vladna listina (regeringsformen).
Pogoj za zaposlitev na delovno mesto sodnika je švedsko državljanstvo. Prav tako se za opravljanje sodniškega poklica zahteva švedska univerzitetna pravna izobrazba. Zahtevani diplomi iz prava je lahko pod določenimi pogoji enakovredna tudi pravna izobrazba, pridobljena v drugi nordijski državi. Večina stalnih sodnikov je zaposlena kot sodniki na okrožnih ali upravnih sodiščih ali kot sodniki na pritožbenih sodiščih ali upravnih pritožbenih sodiščih. Vodja pritožbenega sodišča ali upravnega pritožbenega sodišča se imenuje predsednik (president), vodja okrožnega sodišča ali upravnega sodišča pa glavni sodnik (lagman). Sodniki na vrhovnem sodišču in vrhovnem upravnem sodišču se imenujejo vrhovni sodniki (justitieråd).
Številni, ki so imenovani za stalne sodnike, so šli po tradicionalni poklicni poti, saj so dve leti delali kot sodni uradniki na okrožnem sodišču (329 Kb)
ali upravnem sodišču
(281 Kb)
, potem pa so se prijavili za mesto poročevalca (fiskal) na pritožbenem ali upravnem pritožbenem sodišču. Po vsaj enem letu dela na tovrstnem sodišču mora sodnik pripravnik opraviti še vsaj dve leti kot poročevalec na okrožnem sodišču ali upravnem sodišču. Nato vsaj eno leto službuje kot sodnik prisednik na pritožbenem sodišču ali upravnem pritožbenem sodišču. Po uspešno končanem pripravništvu je sodnik pripravnik imenovan za pritožbenega sodnika prisednika na pritožbenem ali upravnem pritožbenem sodišču. Poročevalci in sodniki prisedniki so sodniki brez stalnega mandata, ki lahko nastopajo pred sodišči. Sodišča zaposlujejo tudi določeno število pravnikov redaktorjev
(280 Kb)
in poročevalcev
(281 Kb)
.
Vsako okrožno sodišče, pritožbeno sodišče, upravno sodišče in upravno pritožbeno sodišče ima določeno število sodnikov porotnikov(nämndemän). Sodnike porotnike za štiri leta imenuje:
Več informacij o sodnikih in sodnikih porotnikih je na voljo na spletišču švedskih sodišč. Več informacij o samih sodnikih je na voljo na spletišču švedskega sodniškega združenja.
Po švedski zakonodaji lahko samo člani švedske odvetniške zbornice (Sveriges advokatsamfund) uporabljajo poklicni naziv advokat („odvetnik“). Pogoji za članstvo so med drugim:
Več informacij je na voljo na spletišču švedske odvetniške zbornice.
Ni nujno, da so pravni svetovalci v sodnih postopkih odvetniki, jih pa mora sodišče šteti za primerne. Vendar so za zagovornika po javni dolžnosti načeloma imenovani samo odvetniki.
Na Švedskem razen javnih notarjev (glej spodaj) ni nobenih posebnih notarjev.
Javnega notarja imenuje okrajni upravni odbor (länsstyrelsen). Javni notar mora biti pravnik, znati mora švedski jezik in biti tudi sicer primeren.
Javno dostopen seznam in/ali splošno spletišče o tem poklicu ni na voljo.
Več informacij o javnih notarjih lahko najdete na spletišču nekaterih okrajnih upravnih odborov.
Funkcija javnega notarja je pomagati javnosti pri različnih zadevah, kot so:
Javno dostopen seznam in/ali splošno spletišče o tem poklicu ni na voljo.
Več informacij o javnih notarjih lahko najdete na spletišču nekaterih okrajnih upravnih odborov.
Švedski izvršilni organ (Kronofogdemyndigheten) je pristojen za izterjavo dolgov in drugih obveznosti. Sodni izvršitelj (kronofogde) je zaposlen pri izvršilnem organu in je odgovoren za to, da se izvršba opravi v skladu z zakonom. Na Švedskem se je mogoče usposabljati za sodnega izvršitelja. Usposabljajo se lahko švedski državljani, ki so diplomirani pravniki ali imajo ustrezno drugo univerzitetno izobrazbo in so kvalificirani sodni uradniki (notarie). Slednjo kvalifikacijo je mogoče nadomestiti s posebej določenim usposabljanjem na delovnem mestu ali postopkom izvzetja.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.