Vrste pravniških poklicev

Romunija

Ta stran vsebuje pregled pravniških poklicev v Romuniji.

Vsebino zagotavlja
Romunija

Pravniški poklici – uvod

V Romuniji obstajajo naslednji pravniški poklici:

Tožilci

Organizacija

Romunski sistem državnega tožilstva vključuje:

  • tožilstva pri pritožbenih sodiščih, sodiščih druge stopnje, sodiščih za mladoletnike in družinske zadeve ter okrožnih sodiščih;
  • tožilstva pri vojaških sodiščih.
  1. Vrhovni organ je tožilstvo pri vrhovnem kasacijskem sodišču, vključno z njegovima specializiranima oddelkoma (nacionalnim direktoratom za boj proti korupciji (DNA) ter direktoratom za preiskovanje organiziranega kriminala in terorizma (DIICOT)).
  2. Prva raven: tožilstva pri okrožnih sodiščih (176).
  3. Druga raven: tožilstva pri sodiščih druge stopnje (42) ter tožilstva pri sodiščih za mladoletnike in družinske zadeve (1).
  4. Tretja raven: tožilstva pri pritožbenih sodiščih (15).

Vrhovni sodni svet je osrednji organ znotraj pravosodnega sistema, pristojen za urejanje tožilskega poklica. Začetno in nadaljnje poklicno usposabljanje sodnikov in tožilcev izvaja nacionalni sodni inštitut, javni organ s statusom pravne osebe pod vodstvom vrhovnega sodnega sveta. Državno tožilstvo izvaja svoje naloge prek tožilcev, ki so zaposleni na tožilstvih. Slednja delujejo v okviru vseh sodišč, razen disciplinskih sodišč.

Kazenski postopki, ki jih vodijo tožilstva pri pritožbenih sodiščih, sodiščih druge stopnje ali sodiščih za mladoletnike in družinske zadeve.

Institucionalna hierarhija tožilstev je naslednja:

  1. Najvišji organ je tožilstvo pri vrhovnem kasacijskem sodišču (generalno državno tožilstvo), ki ga vodi generalni državni tožilec Romunije. Ta organ usklajuje dejavnosti tožilstev pri 15 pritožbenih sodiščih.
  2. Tožilstva pri pritožbenih sodiščih usklajujejo dejavnosti tožilstev pri 43 sodiščih druge stopnje (vključno s posebnim sodiščem za mladoletnike in družinske zadeve). Vsako vodi tožilec predstojnik.
  3. Tožilstva pri sodiščih druge stopnje usklajujejo dejavnosti tožilstev pri 176 delujočih okrožnih sodiščih, pri čemer vsako od teh vodi prvi tožilec.
  4. Tožilstva pri 176 delujočih okrožnih sodiščih predstavljajo prvo (najnižjo) raven hierarhije in jih vodijo prvi tožilci.

V okviru tožilstva pri vrhovnem kasacijskem sodišču delujeta dva ločena specializirana oddelka. Ta oddelka sta:

  • nacionalni direktorat za boj proti korupciji (DNA), ki je odgovoren za preiskovanje in pregon korupcije. Vodi ga glavni tožilec;
  • direktorat za preiskovanje organiziranega kriminala in terorizma (DIICOT), ki je odgovoren za preiskovanje in pregon organiziranega kriminala in terorizma. Vodi ga glavni tožilec, ki deluje pod vodstvom generalnega državnega tožilca Romunije.

Kazenski postopki, ki jih vodijo tožilstva pri vojaških sodiščih

Kazenske postopke za kazniva dejanja vojaškega osebja vodijo vojaška tožilstva, ki imajo pravni status vojaških subjektov. Delujejo v okviru vojaških razsodišč, vojaškega razsodišča v Bukarešti ali vojaškega pritožbenega sodišča v Bukarešti.

Funkcionalna hierarhija tožilcev

Tožilci delujejo v skladu z načeli zakonitosti, nepristranskosti in hierarhičnega nadzora.

Delovati morajo v skladu z zakonom, upoštevati in ščititi morajo človekovo dostojanstvo ter braniti pravice posameznikov.

Tožilci z vsakega tožilstva poročajo predstojniku tega tožilstva, ki nato poroča predstojniku hierarhično nadrejenega tožilstva.

Nadzor podrejenih tožilcev s strani generalnega državnega tožilca na tožilstvu pri vrhovnem kasacijskem sodišču, glavnega tožilca v nacionalnem direktoratu za boj proti korupciji in tožilca predstojnika na tožilstvu pri pritožbenem sodišču se lahko izvaja neposredno ali prek za to imenovanih tožilcev.

Vloga in pristojnosti

V Romuniji obstajata dve vrsti tožilcev:

  1. civilni tožilci, ki so pristojni za preiskavo in pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo civilisti;
  2. vojaški tožilci, ki so pristojni za preiskavo in pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo predvsem pripadniki vojaškega osebja.

Kategorije tožilcev na nacionalni ravni so:

  • generalni državni tožilec Romunije (vodja tožilstva pri vrhovnem kasacijskem sodišču);
  • glavni tožilec (vodja direktoratov DNA in DIICOT);
  • tožilci predstojniki (vodje tožilstev pri pritožbenih sodiščih);
  • prvi tožilci (vodje tožilstev pri sodiščih druge stopnje ali okrožnih sodiščih);
  • vodje tožilskih oddelkov (vodje notranjih oddelkov tožilstev);
  • vodje tožilskih služb (vodje notranjih služb tožilstev);
  • vodje tožilskih uradov (vodje notranjih uradov tožilstev);
  • tožilci.

Minister za pravosodje lahko, kadar meni, da je to potrebno, po uradni dolžnosti ali na zahtevo vrhovnega sodnega sveta izvaja nadzor nad tožilci prek tožilcev, ki jih je določil generalni državni tožilec Romunije, glavni tožilec nacionalnega direktorata za boj proti korupciji ali minister za pravosodje sam, da preveri naslednje:

  • vodstveno učinkovitost tožilcev;
  • uspešnost tožilcev in izvajanje nalog ter
  • kakovost strokovnih odnosov tožilcev z državljani in drugimi osebami, povezanimi z dejavnostmi tožilstev.

Ta nadzor se ne nanaša niti na obseg ukrepov, ki jih lahko tožilci sprejmejo med kazenskimi postopki, niti na odločitve, povezane s temi postopki.

Minister za pravosodje lahko pozove generalnega državnega tožilca Romunije ali, kadar je to primerno, glavnega tožilca pri nacionalnem direktoratu za boj proti korupciji, da poroča o dejavnostih tožilstev, in lahko izda navodila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za učinkovito preprečevanje kriminala in boj proti njemu.

Tožilstvo pri vrhovnem kasacijskem sodišču predloži letno poročilo o svojih dejavnostih vrhovnemu sodnemu svetu in ministru za pravosodje, ki svoje sklepe v zvezi s poročilom nato predstavi romunskemu parlamentu.

Sodniki

Organizacija

Vrhovni sodni svet je osrednji organ znotraj pravosodnega sistema, pristojen za urejanje sodniškega poklica. Začetno in nadaljnje poklicno usposabljanje sodnikov in tožilcev izvaja nacionalni sodni inštitut, ki je javni organ s statusom pravne osebe pod vodstvom vrhovnega sodnega sveta.

Vloga in pristojnosti

V Romuniji se sodniki specializirajo za naslednje vrste zadev:

  • civilne in civilno-izvršilne zadeve;
  • kazenske in kazensko-izvršilne zadeve;
  • gospodarske zadeve (stečajni sodniki);
  • zadeve, povezane z družinskim pravom in mladoletniki;
  • upravne zadeve in davčne/finančne zadeve;
  • zadeve, povezane s spori iz delovnega razmerja in socialnim zavarovanjem;
  • ustavne zadeve;
  • vojaške zadeve.

Organizacija pravniških poklicev: odvetniki

Odvetniki

Osrednji organ, pristojen za urejanje odvetniškega poklica, je romunska nacionalna zveza odvetniških zbornic (UNBR), pravna oseba v javnem interesu, ki vključuje vse odvetniške zbornice v Romuniji. Odvetnikom, ki so njeni člani, zagotavlja uveljavljanje pravice do obrambe s strani usposobljenih oseb, strokovno usposobljenost in disciplino ter zaščito dostojanstva in časti. Vse romunske odvetniške zbornice so članice romunske nacionalne zveze odvetniških zbornic.

Pravne zbirke podatkov

Informacije o romunskih odvetnikih so na voljo na spletišču romunske nacionalne zveze odvetniških zbornic.

Ali je dostop do te zbirke podatkov brezplačen?

Da.

Pravni svetovalci

V skladu z zakonom lahko pravni svetovalci oblikujejo združenja na okrajni ravni po sektorjih ali področjih dejavnosti in v skladu s poklicnimi interesi ali, kjer je ustrezno, nacionalna združenja, za katera velja zakon o združenjih in fundacijah. Eno od poklicnih združenj, ustanovljenih v skladu s tem zakonom je romunska zveza združenj pravnih svetovalcev (OCJR). Ta zveza vključuje vsa združenja pravnih svetovalcev v vseh okrajih. Pravni svetovalci lahko oblikujejo tudi druga poklicna združenja. Seznami pravnih svetovalcev po okrajih so na voljo na spletiščih članskih združenj v okviru romunske zveze združenj pravnih svetovalcev (povezave so na voljo na spletišču romunske zveze združenj pravnih svetovalcev).

Notarji

Organizacija

Romunsko ministrstvo za pravosodje je v skladu z zakonom preneslo izvajanje notarskih storitev na nacionalno zvezo notarjev (UNNP). Nacionalna zveza notarjev je strokovni organ, ki predstavlja notarje in je odgovoren za organizacijo notarskega poklica, zaščito poklicnih interesov članov ter ohranjanje ugleda tega poklica. Vsi notarji so člani nacionalne zveze. Združeni so v 15 notarskih zbornicah, vsaka od teh pa je povezana s pritožbenim sodiščem.

Vloga in pristojnosti

V Romuniji notarji opravljajo naslednje pravne storitve:

  • priprava potrebnih dokumentov za pravno nasledstvo in oporočno dedovanje;
  • sklepanje pogodb (kupoprodajne pogodbe, menjalne pogodbe, pogodbe o vzdrževanju, darilne pogodbe, hipotekarne pogodbe, zastavne pogodbe, zakupne pogodbe, najemne pogodbe) in drugih aktov (jamstva, ki jih različne institucije zahtevajo od svojega upravnega osebja);
  • priprava statutov za podjetja, združenja in fundacije;
  • overitev dokumentov;
  • overjanje podpisov, vzorcev podpisov in žigov;
  • katere koli druge storitve, ki jih določa zakon.

Drugi pravniški poklici

Sodni izvršitelji

Romunska nacionalna zveza sodnih izvršiteljev (UNEJ) je strokovni organ s statusom pravne osebe, ki združuje vse sodne izvršitelje. Odgovorna je za ohranjanje ugleda in avtoritete poklica sodnega izvršitelja, njena glavna naloga pa je, da zastopa in brani poklicne interese svojih članov. Sodni izvršitelji so združeni v 15 zbornicah, vsaka od teh pa je povezana z ustreznim pritožbenim sodiščem.

Seznam sodnih izvršiteljev je na voljo na spletišču romunske nacionalne zveze sodnih izvršiteljev.

Sodni uradniki

Vrhovni sodni svet je osrednji organ znotraj pravosodnega sistema, pristojen za urejanje poklica sodnih uradnikov.

Državna šola za sodne uradnike (SNG) je javni organ s statusom pravne osebe pod vodstvom vrhovnega sodnega sveta, ki je pristojen za zagotavljanje začetnega in nadaljnjega strokovnega usposabljanja sodnih uradnikov.

Romunski pravosodni sistem pozna več kategorij sodnih uradnikov:

  • uradniki na sodnih obravnavah;
  • uradniki za statistične podatke;
  • uradniki raziskovalci;
  • uradniki za informacijsko tehnologijo;
  • arhivski uradniki;
  • sodni tajniki.

Več informacij o tem poklicu je na voljo v tem dokumentu PDF (354 Kb) ro.

Sodni pomočniki

Sodni pomočniki so del senata sodnikov na prvi stopnji za reševanje sporov iz delovnega razmerja in socialnega zavarovanja.

Sodelujejo v posvetovanjih s posvetovalnim glasom in podpišejo sodne odločbe, njihovo mnenje se zapiše v sodno odločbo ter navedejo razloge za ločena mnenja. Kadar senat vključuje sodne pomočnike, lahko predsednik enega od njih zadolži za pripravo sodne odločbe.

Sodne pomočnike za petletni mandat imenuje ministrstvo za pravosodje na predlog ekonomsko-socialnega sveta izmed oseb, ki že najmanj pet let opravljajo pravniški poklic in izpolnjujejo vse zakonsko določene pogoje.

Sodni pomočniki v času svojega mandata uživajo stabilnost, podrejeni so samo zakonu in zaprisežejo pod pogoji, ki so z zakonom določeni za sodnike. Pravne določbe o obveznostih, prepovedih, nezdružljivosti, izjemah, disciplinskih sankcijah ter razlogih za razrešitev s položaja, ki se uporabljajo za sodnike in tožilce, se uporabljajo tudi zanje.

Skupno število delovnih mest sodnih pomočnikov in njihova razporeditev po sodiščih glede na obseg dela se določita z odredbo ministrstva za pravosodje.

Pogoji, izbirni postopek in postopek, s katerim ekonomsko-socialni svet predlaga kandidate za imenovanje za sodne pomočnike s strani ministrstva za pravosodje, ter pogoji za njihov prenos, napotitev in premestitev so določeni s sklepom vlade.

Pomožni sodniki

Vrhovno kasacijsko sodišče vključuje skupino pomožnih sodnikov, ki sodelujejo na njegovih obravnavah.

Pristojnosti pomožnih sodnikov so:

  • usmerjanje dela uradnikov na sodnih obravnavah in arhivskih uradnikov za zagotovitev, da bodo storili vse, kar je potrebno za nemoten potek obravnav;
  • priprava nekaterih poročil med postopkom (o načelni dopustnosti pritožbe in o kasacijski pritožbi);
  • evidentiranje ustnih navedb strank in tožilstva za vsako zadevo ter ukrepov, ki jih je odredilo sodišče;
  • priprava sklepov, razen sklepov obravnave;
  • sodelovanje v posvetovanjih s posvetovalnim glasom;
  • priprava sodnih odločb v skladu z dodelitvijo predsednika senata, upoštevanje zakonskih rokov itd.

Več podrobnosti o delu pomožnih sodnikov je na voljo v dokumentu  PDF (126 Kb) ro.

Zadnja posodobitev: 07/01/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.