Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Vrste pravniških poklicev

Nizozemska

Ta oddelek vsebuje pregled pravniških poklicev na Nizozemskem. Tožilci Sodniki Odvetniki Notarji Drugi pravniški poklici

Vsebino zagotavlja
Nizozemska

Tožilci

Organizacija

Služba državnega tožilstva (Openbaar Ministerie – OM) je nacionalna organizacija z uradi v vseh regijah. Obstajata tudi nacionalno državno tožilstvo, ki se osredotoča na boj proti (mednarodnemu) organiziranemu kriminalu, ter specializirano državno tožilstvo za boj proti okoljskemu in finančnemu kriminalu ter goljufijam.

Nizozemska ima deset okrožnih državnih tožilstev, v okviru katerih državni tožilci ob pomoči upravnih in pravnih strokovnjakov vsako leto obravnavajo več sto tisoč zadev. Ob vložitvi pritožbe se zadeva predloži enemu od štirih regionalnih tožilstev. Predstavnik službe državnega tožilstva pri regionalnih tožilstvih se imenuje generalni pravobranilec (advocaat-generaal). Tožilstva vodijo glavni državni tožilci in glavni generalni pravobranilci. Na nacionalni ravni službo državnega tožilstva upravlja odbor vrhovnih državnih tožilcev (College van procureurs-generaal) s sedežem v Haagu. Za službo državnega tožilstva je politično odgovoren minister za pravosodje. Ta skupaj z odborom vrhovnih državnih tožilcev odloča o prednostnih nalogah v zvezi s preiskovanjem in pregonom.

Vloga in pristojnosti

Vsakogar, ki je osumljen kaznivega dejanja, obravnava služba državnega tožilstva. To je edini organ na Nizozemskem, ki lahko osumljence obtoži pred sodiščem. Navedena služba zagotavlja preiskovanje kaznivih dejanj in vlaganje obtožnic.

Služba državnega tožilstva sodeluje s policijo in drugimi preiskovalnimi službami. Državni tožilci vodijo preiskave. Služba državnega tožilstva hkrati nadzira pravilno izvrševanje sodnih odločb – plačevanje denarnih kazni, prestajanje zapornih kazni, opravljanje dela v splošno korist. Skupaj s sodniki je del pravosodnega sistema. Ta služba torej ni ministrstvo v običajnem pomenu besede.

Sodniki

Organizacija

Kdor želi postati sodnik, mora imeti vsaj sedem let poklicnih izkušenj. Takšne izkušnje lahko pridobi z internim tečajem usposabljanja v sodstvu ali drugje v pravosodnem sistemu. Pravosodni sistem zagotovi potrebno usposabljanje.

Sodnike imenuje kralj na predlog ministra za varnost in pravosodje. Za sodnike so lahko imenovani samo nizozemski državljani. Kandidati morajo imeti diplomo iz prava z nizozemske univerze.

Posamezniki so lahko predlagani za imenovanje v sodniško funkcijo samo po priporočilu nacionalnega izbirnega odbora, ki ga sestavljajo člani različnih sodišč, državnega tožilstva in družbeno dejavni posamezniki.

Sodnik je imenovan za sojenje na določenem sodišču. Takšno imenovanje se lahko izvrši samo, če zadevno sodišče imenuje prihodnjega sodnika. Ti pogoji zagotavljajo, da je sistem imenovanja čim bolj objektiven.

Sodnik je državni uradnik s posebnim statusom. Po prvem imenovanju sodnik ne sme sprejeti imenovanja drugje.

Sodniki lahko opravljajo službo vse do 70. leta starosti. Pred tem jih lahko proti njihovi volji s funkcije odstavi samo najvišje sodišče Nizozemske, tj. vrhovno sodišče Nizozemske (Hoge Raad der Nederlanden), in sicer na pobudo vrhovnega državnega tožilca (procureur-generaal) pri tem sodišču. Ta sistem zagotavlja primerno zaščito pred političnim vplivom na imenovanje in odstavitev s položaja.

Vloga in pristojnosti

Sodnikova naloga je nepristransko odločati v pravnih sporih, vključno s primeri, v katerih kot stranka nastopa država. Za zagotovitev nepristranskosti do države je vzpostavljen poseben sistem izbire in imenovanja. Tako se pravni status sodnikov razlikuje od statusa drugih državnih uradnikov.

Nizozemska ustava zahteva, da mora sodstvo odločati v sporih, in vsebuje določbe, ki urejajo pravni status članov sodstva.

Ob upoštevanju veljavne zakonodaje lahko sodniki obravnavajo zadeve po svoji presoji. Poleg tega tudi znatno določajo dejanski potek postopka (npr. trajanje določenih faz postopka).

Če stranka v postopku dvomi o nepristranskosti sodnika, ji zakonodaja omogoča, da zahteva izključitev sodnika, ki obravnava zadevo. Včasih je ena stranka v sporu nezadovoljna z delom sodnika. Tukaj obstaja razlika med odločitvijo, ki jo sprejme sodišče, in ravnanjem sodnika.

  1. Če se nezadovoljstvo nanaša na sodno odločbo, ima nezadovoljna stranka običajno možnost vložiti pritožbo.
  2. Pritožbe glede ravnanja sodnika se lahko vložijo pri odboru sodišča, pri katerem zadevni sodnik opravlja svojo funkcijo. Vsako sodišče ima pritožbeni postopek, ki določa pravila za obravnavanje pritožb.

Ravnanje sodnikov ureja več zakonskih predpisov. Njihov namen je zagotoviti, da sodniki svoje delo opravljajo nepristransko.

Sodniki si morajo pridobiti specializirano znanje na vsaj dveh področjih. Tako običajno obravnavajo zadeve na enem področju, nato se preusmerijo na drugo. Namen tega pravila je preprečiti, da bi se sodniki predolgo in preveč posvečali le enemu strokovnemu področju.

Sodniki opravljajo svojo funkcijo na okrožnih sodiščih (rechtbanken). Ta so sestavljena iz najmanj štirih oddelkov: civilni oddelek, kazenski oddelek, upravni oddelek in oddelek kantonskega sodišča. Sodniki, ki delajo v slednjem, se imenujejo kantonrechter, ostali pa rechter. Sodniki, ki delajo na pritožbenih sodiščih in vrhovnem sodišču, se imenujejo raadsheer.

Sestava sodišč pri obravnavi zadev je naslednja:

  • Kantonrechters obravnavajo zadeve sami.
  • Sodniki okrožnih sodišč običajno obravnavajo zadeve sami, vendar mora nekatere zadeve obravnavati senat treh sodnikov.
  • Sodniki na pritožbenih sodiščih obravnavajo zadeve v senatu treh sodnikov, razen če lahko o zadevi odloča sodnik posameznik. Pravila o tem določa zakon.
  • Na vrhovnem sodišču vedno odloča senat petih sodnikov.

Državni organ, ki je pristojen za urejanje poklica, je nizozemski sodni svet (Raad voor de rechtspraak).

Pravna zbirka podatkov

Za več informacij obiščite spletno mesto o pravosodnem sistemu na Nizozemskem, ki je dostopno širši javnosti.

Organizacija pravniškega poklica: odvetniki

Odvetniki

Odvetniška zbornica Nizozemske (de Orde) je strokovni organ javnega prava za vse odvetnike na Nizozemskem. Zakonsko urejena temeljna dejavnost zbornice je nadzirati kakovost odvetniških storitev. To kakovost med drugim zagotavljajo:

  • obsežen program izobraževanja za pravniški poklic;
  • priprava podzakonskih aktov in drugih zavezujočih pravil za odvetnike;
  • disciplinski postopki;
  • obveščanje članov in storitve zanje;
  • svetovanje nizozemski vladi glede načrtov politike in predlogov zakonov.

Odvetnik se mora po zakonu včlaniti v zbornico. Leta 2014 je bilo registriranih 17 000 odvetnikov.

Pravni svetovalci

Ne obstaja noben centraliziran organ, ki bi urejal ta poklic.

Notarji

Organizacija

Glejte spletno mesto kraljeve poklicne organizacije notarjev (Koninklijke Notariële Beroepsorganisatie).

Vloga in pristojnosti

Zakon za številne sporazume in pravne posle zahteva pripravo notarske listine. Najpomembnejši so:

  1. prepisi nepremičnin na Nizozemskem;
  2. ustvarjanje ali razveljavljanje hipotek;
  3. ustanovitev javnih ali zasebnih družb z omejeno odgovornostjo (NV in BV) ali spreminjanje njihovih ustanovitvenih aktov;
  4. ustanavljanje fundacij ali združenj (vključno z zadrugami) ali spreminjanje njihovih ustanovitvenih aktov;
  5. priprava, spreminjanje in izvrševanje oporok;
  6. priprava ali sprememba poročnih pogodb in registriranih dogovorov o skupnem gospodinjstvu;
  7. prenos registriranih delnic;
  8. overitev podpisov;
  9. notarske listine o darilih in donacijah.

Iz praktičnih razlogov notar pogosto opravlja tudi druge vrste pravnih poslov in lahko sestavlja druge vrste dogovorov. Ti vključujejo na primer civilnopravne družbene pogodbe (poslovna partnerstva, civilna partnerstva in komanditne družbe), dogovore med partnerji v zunajzakonski skupnosti ter določbe za zaščito zasebnih družb z omejeno odgovornostjo pred tretjimi osebami.

Drugi pravniški poklici

Kraljeva poklicna organizacija sodnih uradnikov (Koninklijke Beroepsorganisatie van Gerechtsdeurwaarders – KBvG) je bila ustanovljena v zakonu o sodnih uradnikih, ki je začel veljati 15. julija 2001. To daje organizaciji, v katero se morajo včlaniti vsi sodni uradniki na Nizozemskem, nalogo, da spodbuja dobro opravljanje poklicnega dela.

Nizozemski sodni uradniki so pristojni za sprejemanje in pošiljanje dokumentov v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah. Dokumenti, ki jih je treba vročiti na Nizozemskem, se morajo poslati neposredno enemu od sodnih uradnikov. Zahtevki za vročitev morajo biti sestavljeni v nizozemščini ali angleščini.

Takšnega zahtevka ni mogoče poslati nizozemskemu osrednjemu organu, tj. kraljevi poklicni organizaciji sodnih uradnikov. Za pomoč ga je mogoče zaprositi samo v izjemnih okoliščinah, ki so opredeljene v členu 3(c) navedene uredbe.

Brezplačne pravne storitve

Za prvi pravni nasvet lahko zaprosite na okencu za pravne storitve. Tukaj lahko prosite za pojasnitev pravnih zadev, informacije in nasvet. To je prva storitev zagotavljanja pravne pomoči.

Če je potrebno, boste napoteni k zasebnemu odvetniku ali mediatorju, ki predstavlja sekundarno pravno pomoč.

Vse informacijske storitve pri okencih za pravne storitve so brezplačne. Zagotavljajo se na kraju samem ali v okviru posvetovanja (največ 60 minut). K tem okencem lahko pristopite s problemi, ki zadevajo civilno, upravno in kazensko pravo ter pravo priseljevanja.

Ustanovljenih je bilo skupno 30 okenc za pravne storitve. Geografsko so enakomerno porazdeljena, tako da je vsakemu nizozemskemu državljanu omogočen enostaven dostop do pravnih storitev.

Za dodatne informacije obiščite spletno mesto okenca za pravne storitve.

Povezave

Služba državnega tožilstva (OM), Nizozemsko sodstvo in vrhovno sodišče Nizozemske (Nederlandse rechtspraak en de Hoge Raad der Nederlanden), Odvetniška zbornica Nizozemske (Nederlandse Orde van Advocaten), Kraljeva poklicna organizacija notarjev (Koninklijke Notariële Beroepsorganisatie), Kraljeva poklicna organizacija sodnih uradnikov (Koninklijke Beroepsorganisatie van Gerechtsdeurwaarders), Okence za pravne storitve (Het Juridisch Loket), Informativni pregled o sodnem osebju PDF (389 Kb) en

Zadnja posodobitev: 11/10/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču