Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Vrste pravniških poklicev

Nemčija

Na tej strani je na voljo pregled pravniških poklicev v Nemčiji.

Vsebino zagotavlja
Nemčija

Pravniški poklici

Tožilec (Staatsanwalt)

Vloga in pristojnosti

Državno tožilstvo (Staatsanwaltschaft) je neodvisen organ s kazenskopravno pristojnostjo, njegova struktura pa je enaka strukturi sodišč. Pristojno je za vodenje predhodnih preiskav, zastopanje tožilstva pred sodiščem v kazenskih zadevah in izvrševanje kazni. Če zakonodaja ne določa drugače, je državno tožilstvo pristojno tudi za pregon upravnih prekrškov.

Državno tožilstvo je dolžno ukrepati ob vsakem kaznivem dejanju, ki ga je mogoče preganjati, če ima za to zadostne razloge. To pomeni, da mora tožilec zoper vsakega osumljenca vložiti obtožni akt in ga kazensko preganjati, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji.

Državno tožilstvo lahko med preiskavo v kazenskem postopku za pomoč zaprosi druge stranke, kot so policijski uradniki, davčni preiskovalci in cariniki. Ti morajo slediti navodilom državnega tožilstva.

Sodni postopki, v katerih sodeluje državno tožilstvo, so predvsem kazenski postopki. To velja za postopke na prvi stopnji in postopke s pravnimi sredstvi.

Preden se lahko začne sojenje v kazenski zadevi, je treba zoper obdolženca vložiti obtožni akt. Razen za manjše prestopke mora državno tožilstvo vedno vložiti obtožni akt. Državni tožilec pozneje sodeluje v sojenju, v katerem zastopa tožilstvo.

V postopku na prvi stopnji mora državni tožilec prebrati obtožnico ter ima pravico zaslišati obtoženca in morebitne priče. Ob koncu sojenja državni tožilec predstavi zaključno analizo zadeve, v kateri poda svojo presojo vsebinskih in pravnih dejstev, ter sodišču predlaga, naj obtoženca obsodi oziroma oprosti.

Pri tem mora biti državni tožilec nepristranski ter upoštevati obremenilne dokaze in dokaze, ki so obtožencu v korist. Če je državno tožilstvo prepričano, da je treba odločbo sodišča preizkusiti v zvezi z dejanskim stanjem ali pravnim vprašanjem, lahko vloži pravno sredstvo, in sicer tudi v korist obtoženca.

Organizacija

Državno tožilstvo je organizirano hierarhično, zato morajo njegovi uradniki upoštevati navodila svojih nadrejenih.

Nemčija ima zvezni sistem,zato je treba razlikovati med pristojnostmi zvezne vlade in pristojnostmi dežel.

Zvezno državno tožilstvo (Bundesanwaltschaft)

Urad generalnega državnega tožilca pri Zveznem sodišču (Generalbundesanwalt beim Bundesgerichtshof) je najvišji organ kazenskega pregona v Nemčiji na področju državne varnosti. Generalni državni tožilec zastopa tožilstvo v vseh zadevah v zvezi s težkimi kaznivimi dejanji zoper državo, ki pomembno ogrozijo notranjo ali zunanjo varnost Zvezne republike Nemčije (tj. v primerih politično motiviranih kaznivih dejanj, zlasti terorističnih dejanj, izdaje ali vohunstva).

Zvezni generalni državni tožilec je pristojen tudi za pregon kaznivih dejanj po Zakoniku o kaznivih dejanjih zoper mednarodno pravo (Völkerstrafgesetzbuch) ter nastopa v postopkih s pravnimi sredstvi pred kazenskim oddelkom Zveznega sodišča (Bundesgerichtshof).

Zvezni generalni državni tožilec vodi državno tožilstvo pri Zveznem sodišču. Poleg tega nadzira in usmerja zvezne državne tožilce (Bundesanwälte), višje državne tožilce (Oberstaatsanwälte) in nižje državne tožilce.

Delo zveznega generalnega državnega tožilca nadzira zvezni minister za pravosodje. Ta nima pravice do nadzora nad deželnimi državnimi tožilci in jim ne more dajati navodil.

Deželna državna tožilstva (Staatsanwaltschaften der Länder)

Za pregon v vseh drugih zadevah (ki se nanašajo na običajna kazniva dejanja) so pristojna deželna državna tožilstva. Zvezni generalni državni tožilec in deželna državna tožilstva so ločeni in delujejo na različnih ravneh. Med nacionalno in deželno ravnjo ni hierarhične povezave.

Vsaka izmed 16 dežel ima svoje državno tožilstvo, ki je organizirano na naslednji način:

vsako deželno sodišče (Landgericht) ima svoje državno tožilstvo, ki je pristojno tudi za okrajna sodišča (Amtsgerichte) v sodnem okrožju zadevnega deželnega sodišča.

Vsako državno tožilstvo pri deželnem sodišču je podrejeno uradu generalnega državnega tožilca pri ustreznem višjem deželnem sodišču (Oberlandsgericht), ta urad pa odgovarja zadevnemu deželnemu ministrstvu za pravosodje.

Uradi generalnih državnih tožilcev (Generalstaatsanwaltschaften) so pristojni v postopkih s pravnimi sredstvi glede dejanskega stanja ali pravnega vprašanja pred višjimi deželnimi sodišči. Če so taki postopki v pristojnosti Zveznega sodišča, kazenski pregon vodi zvezni generalni državni tožilec.

Več informacij o državnem tožilstvu je na voljo v rubriki o sodiščih in državnem tožilstvu na spletni strani Zveznega ministrstva za pravosodje. Številna državna tožilstva imajo tudi svoje spletne strani, do katerih je mogoče dostopati prek deželnih pravosodnih portalov.

Sodnik (Richter)

Organizacija

Glavni zakon, ki ureja sodniški poklic na nacionalnih in deželnih sodiščih, je Nemški zakon o sodnikih (Deutsche Richtergesetz, DRiG). Dodatne določbe so še v deželnih zakonodajah.

Deželna ministrstva za pravosodje nadzirajo delo sodnikov na deželni ravni. Delo sodnikov na zveznih sodiščih (razen sodnikov Zveznega ustavnega sodišča) je pod nadzorom zadevnega zveznega ministrstva.

Vloga in pristojnosti

Poklicni sodniki in sodniki porotniki (Berufsrichter und Laienrichter)

Poklicni sodniki (Berufsrichter) so zaposleni na zveznih oziroma deželnih sodiščih.

Sodniki na deželni ravni opravljajo sodniško službo na okrajnih sodiščih (Amtsgerichte), deželnih sodiščih (Landgerichte) ali višjih deželnih sodiščih (Oberlandesgerichte). Na deželni ravni dela večina sodnikov.

Zvezni sodniki (Bundesrichter) so lahko zaposleni na Zveznem ustavnem sodišču (Bundesverfassungsgericht), Zveznem sodišču (Bundesgerichtshof), Zveznem delovnem sodišču (Bundesarbeitsgericht), Zveznem finančnem sodišču (Bundesfinanzhof), Zveznem socialnem sodišču (Bundessozialgericht), Zveznem upravnem sodišču (Bundesverwaltungsgericht) ali Zveznem patentnem sodišču (Bundespatentgericht).

V kazenskih postopkih ob poklicnih sodnikih delajo sodniki porotniki (Laienrichter). K opravljanju te službe jih pozovejo organi oblasti, za delo pa ne prejemajo plače. Teoretično so lahko sodniki porotniki imenovani tudi, če v to ne privolijo, in lahko sodelovanje zavrnejo samo v izjemnih okoliščinah. Sodniki porotniki sodelujejo na obravnavah pred okrajnimi sodišči ter na obravnavah v kazenskih zadevah in zadevah, ki vključujejo mladoletnike, pred deželnimi sodišči.

Načelno imajo sodniki porotniki enake glasovalne pravice kot poklicni sodniki, kar pomeni, da skupaj z njimi odločajo o krivdi obtoženca in naloženi kazni.

V skladu s členom 36 Zakona o sodiščih (Gerichtsverfassungsgesetz, v nadaljnjem besedilu: GVG) so sodniki porotniki imenovani vsakih pet let. Sodniki porotniki so lahko samo nemški državljani (člen 31 GVG), pri čemer so izključene osebe, ki:

  • so na dan nastopa porotniške službe mlajše od 26 let ali starejše od 70 let (člen 33 GVG);
  • ne prebivajo v zadevnem sodnem okrožju;
  • niso primerne za porotniško službo iz zdravstvenih razlogov;
  • niso primerne za porotniško službo zaradi nezadostnega znanja nemškega jezika;
  • jim grozi plačilna nesposobnost;
  • so bile obsojene ali so predmet tekočega kazenskega postopka (člen 32 GVG).

Sodniki porotniki so upravičeni do nadomestila za izgubljeni zaslužek, katerega višino določa Zakon o sodnem povračilu in nadomestilu (Justizvergütungs- und -entschädigungsgesetz) (člen 55 GVG). Dežele za sodnike porotnike izdajajo brošure s pojasnili o njihovih dolžnostih; te so na voljo tudi na spletu. Poleg tega jim nudijo izobraževanje.

Sodni uradnik (Rechtspfleger)

Sodni uradniki (Rechtspfleger) so uradniki nemškega sodstva. Kot „drugi steber tretje veje oblasti“ opravljajo predvsem naloge na področju tako imenovane nepravdne pristojnosti (med drugim v zapuščinskih in skrbniških zadevah, raznih zadevah v zvezi z otroki in posvojitvijo, zemljiškoknjižnih zadevah, zadevah v zvezi z registracijo podjetij, zadrug in partnerstev, zadevah v zvezi s plačilno nesposobnostjo, zadevah v zvezi z registracijo društev, skupnega premoženja zakoncev, ladij itd.). Poleg tega so pristojni za številne druge sodne dejavnosti, na primer na področju sodne izterjave denarnih terjatev, brezplačne pravne pomoči, prisilne izvršbe, prisilne dražbe in prisilnega upravljanja, določitve stroškov, izvrševanja kazni, v postopkih pred Zveznim patentnim sodiščem in v zvezi z mednarodnim pravnim redom.

Na okrajnih sodiščih je sodnih uradnikov več kot sodnikov. Področje dejavnosti sodnih uradnikov je urejeno v Zakonu o sodnih uradnikih (Rechtspflegergesetz, RPflG). Sodni uradniki so pri izpolnjevanju svojih nalog in odločanju enako kot sodniki nepristranski in neodvisni ter vezani le na zakon in druge predpise. Zoper njihove odločitve se načelno lahko vložijo pravna sredstva v skladu z veljavnimi splošnimi procesnimi predpisi.

Pravne zbirke podatkov

Javno dostopne spletne strani o poklicih v pravosodju so:

Informacije so na voljo tudi na spletnih straneh Nemške zveze sodnikov (Deutscher Richterbund) in Nemške zveze sodnih uradnikov (Bund Deutscher Rechtspfleger).

Odvetnik (Rechtsanwalt)

V Nemčiji je približno 160 000 odvetnikov. Pridobiti morajo enako pravno izobrazbo kot sodniki ter lahko svetujejo svojim strankam in jih zastopajo v vseh pravnih zadevah. Svoj poklic lahko opravljajo v sodni dvorani in zunaj nje – v nemškem pravu ni posebne kategorije odvetnikov za zastopanje v postopkih pred sodiščem. Njihova pravica, da nastopajo pred sodiščem, velja za vsa sodišča v Nemčiji. Izjema je zastopanje strank v civilnih zadevah pred Zveznim sodiščem, za katero veljajo posebni pogoji dostopanja do sodišča.

Za odvetnike veljajo določbe Zveznega odvetniškega kodeksa (Bundesrechtsanwaltsordnung, BRAO). Poleg tega se odvetniški poklic ureja tudi sam z dodatnimi poklicnimi pravilniki, in sicer s Kodeksom strokovnega ravnanja odvetnikov (Berufsordnung der Rechtsanwälte, BORA) in Kodeksom ravnanja za odvetnike specialiste (Fachanwaltsordnung, FAO). Nagrade odvetnikov ureja Zakon o odvetniški nagradi (Rechtsanwaltsvergütungsgesetz, RVG).

Odvetniki so organizirani v 27 regionalnih odvetniških zbornic (Rechtsanwaltskammern) in Odvetniško zbornico Zveznega sodišča. Zbornice so pristojne za dostop do opravljanja odvetniškega poklica. Poleg tega je njihova naloga tudi, da spremljajo, ali odvetniki izpolnjujejo svoje poklicne obveznosti.

Pravne zbirke podatkov

Izčrpne informacije o odvetniškem poklicu je mogoče najti na spletni strani Zvezne odvetniške zbornice (Bundesrechtsanwaltskammer, BRAK). Poleg tega so najrazličnejše informacije o tem poklicu (tudi v angleškem in francoskem jeziku) na voljo pri Zvezi nemških odvetnikov (Deutsche Anwaltverein, DAV), največjem neodvisnem združenju nemških odvetnikov.

Pomoč pri iskanju odvetnika je na voljo tudi na naslednjih spletnih straneh: Zvezni uradni imenik odvetnikov (Bundesweites Amtliches Anwaltsverzeichnis), v katerem so navedeni vsi odvetniki (na voljo v nemškem in angleškem jeziku), in Informacijska služba o nemških odvetnikih (Deutsche Anwaltauskunft).

Patentni odvetnik (Patentanwalt)

V Nemčiji deluje približno 3 000 patentnih odvetnikov. Navadno imajo končano univerzitetno izobrazbo iz naravoslovnih ali tehničnih ved, dopolnjeno s pravno izobrazbo. Njihova dejavnost je omejena na svetovanje strankam in zastopanje teh strank na področju pravic industrijske lastnine (zlasti v zvezi s patenti, uporabnimi in industrijskimi modeli ter blagovnimi znamkami) s posebnim poudarkom na postopkih prijave in spremljanja. Patentni odvetniki lahko zastopajo stranke pred Nemškim uradom za patente in blagovne znamke ter Zveznim patentnim sodiščem, v posebnih okoliščinah pa tudi pred Zveznim sodiščem. Pred deželnimi in višjimi deželnimi sodišči lahko samo podajo mnenje o zadevah svojih strank, ne morejo pa sami vlagati zahtevkov.

Za patentne odvetnike veljajo določbe Zakona o patentnih odvetnikih (Patentanwaltsordnung, PAO), včlanjeni pa so v Zbornico patentnih odvetnikov (Patentanwaltskammer).

Pravne zbirke podatkov

Na spletni strani Zbornice patentnih odvetnikov so na voljo informacije o poklicu in imenik patentnih odvetnikov.

Notar (Notar)

V Nemčiji notariat opravlja približno 8 000 notarjev, ki morajo na splošno pridobiti enako pravno izobrazbo kot sodniki. Zagotavljajo neodvisno, nepristransko in objektivno svetovanje in pomoč pri pomembnih pravnih poslih ter urejajo pravne zadeve tako, da se preprečijo pravdni spori. Njihova najpomembnejša naloga je priprava notarskih listin o pravnih poslih.

Zaradi zvezne strukture Nemčije obstaja več vrst notarjev. V večini dežel notarji opravljajo svoje dolžnosti kot glavni in samostojni poklic (t. i. „notarji s samostojnim poklicem“, Nurnotariat). V nekaterih deželah pa se notarski poklic opravlja vzporedno z delom odvetnika (Anwalt) (t. i. odvetniško‑notarsko delo, Anwaltsnotariat). V deželi Baden-Württemberg so tudi notarji, ki so javni uslužbenci (Amtsnotare; to velja do leta 2017). Vse notarje imenuje in nadzira njihov ustrezni deželni pravosodni organ (Landesjustizverwaltung).

Notarski poklic urejajo določbe Zveznega zakona o notarjih (Bundesnotarordnung, BNotO). Višino plačila, ki ga prejmejo notarji, določa Zakon o stroških postopka (Kostenordnung, KostO).

Notarji so včlanjeni v ustrezno deželno notarsko zbornico.

Pravne zbirke podatkov

Izčrpne informacije o različnih temah glede notarskega poklica so na voljo na spletni strani Zvezne notarske zbornice (Bundesnotarkammer). Na navedeni spletni strani lahko poleg tega poiščete notarja v Imeniku notarjev (Verzeichnis der Notare). Spletna stran je na voljo v nemškem, angleškem, francoskem in španskem jeziku.

Drugi pravniški poklici

Pravniški poklici, opredeljeni v Zakonu o pravnih storitvah (Rechtsdienstleistungsgesetz, RDG)

Zakon o pravnih storitvah omogoča opravljanje zunajsodnih pravnih storitev izterjevalcem dolgov, svetovalcem na področju pokojnin in ponudnikom pravnih storitev, ki so specializirani za tuje pravo. Izterjevalci dolgov in svetovalci na področju pokojnin lahko v nekaterih primerih tudi zastopajo stranke pred sodiščem. Pogoj za to je, da so za opravljanje te dejavnosti registrirani (za odobritev zaprosijo sodišče). Registrirane osebe so vpisane v Register pravnih storitev.

Tem registriranim ponudnikom storitev se po zakonu ni treba včlaniti v zbornico ali posebno poklicno združenje. Poklica izterjevalca dolgov in svetovalca na področju pokojnin delno usklajuje več poklicnih organizacij. Največje so Nemška zveza agencij za izterjavo dolgov (Bundesverband Deutscher Inkassounternehmen), Nemška zveza pravnih strokovnjakov/ponudnikov pravnih storitev (Bundesverband Deutscher Rechtsbeistände/Rechtsdienstleister) in Nemška zveza svetovalcev na področju pokojnin (Bundesverband der Rentenberater).

Pravne zbirke podatkov

Do Registra pravnih storitev, ki vključuje seznam ponudnikov pravnih storitev in sodišč, pristojnih za registracijo, je mogoče dostopati prek nemškega pravosodnega portala. Najrazličnejše dodatne informacije so na voljo na spletnih straneh naslednjih organizacij: Nemška zveza agencij za izterjavo dolgov (Bundesverband Deutscher Inkassounternehmen), Nemška zveza pravnih strokovnjakov/ponudnikov pravnih storitev (Bundesverband Deutscher Rechtsbeistände/Rechtsdienstleister), Nemška zveza svetovalcev na področju pokojnin (Bundesverband der Rentenberater).

Organizacije, ki nudijo brezplačne pravne storitve

V Nemčiji brezplačno pravno svetovanje (v skladu s členoma 6 in 8 Zakona o pravnih storitvah) nudijo številne dobrodelne organizacije. Nekatere najpomembnejše so:

Sorodne povezave

Skupni pravosodni portal zvezne vlade in dežel

Zvezno ministrstvo za pravosodje (Bundesministerium der Justiz)

Nemško Zvezno ministrstvo za pravosodje (Deutsches Bundesministerium der Justiz)

Ministrstvo za pravosodje dežele Hamburg (Justizministerium Hamburg)

Ministrstvo za pravosodje dežele Berlin (Justizministerium Berlin)

Ministrstvo za pravosodje Bavarske (Justizministerium Bayern)

Nemška zveza sodnikov (Deutscher Richterbund)

Nemška odvetniška zbornica (Deutsche Rechtsanwaltskammer)

Zvezni uradni imenik odvetnikov (Bundesweites Amtliches Anwaltsverzeichnis)

Zveza nemških odvetnikov (Deutscher Anwaltverein)

Informacijska služba o nemških odvetnikih (Deutsche Anwaltsauskunft)

Zbornica patentnih odvetnikov (Patentanwaltskammer)

Seznam notarjev civilnega prava

Zvezna notarska zbornica (Bundesnotarkammer)

Informacijska točka o registriranih ponudnikih pravnih storitev

Nemška zveza za socialno skrbstvo delavcev (Arbeiterwohlfahrt Bundesverband)

Katoliška zveza za socialno skrbstvo (Caritas)

Protestantska zveza za socialno skrbstvo (Diakonie)

Judovska zveza za socialno skrbstvo (Zentralwohlfahrtstelle der Juden in Deutschland)

Nemški rdeči križ (Deutsches Rotes Kreuz)

Posvetna zveza za socialno skrbstvo (Paritätischer Wohlfahrtsverband)

Zadnja posodobitev: 04/04/2013

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču