To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.
Swipe to change

Vrste pravniških poklicev

Hrvaška

Vsebino zagotavlja
Hrvaška

Pravniki v pravosodnih organih

Sodniki (suci; ed. sudac)

Pogoji glede izobrazbe: univerzitetna diploma ali magisterij iz prava in opravljen pravosodni izpit.

Za sodnika se lahko imenuje hrvaški državljan.

Za sodnika sodišča za prekrške (prekršajni sud), občinskega sodišča (općinski sud), gospodarskega sodišča (trgovački sud) ali upravnega sodišča (upravni sud) se lahko imenuje oseba z diplomo državne šole za pravosodne uradnike (Državna škola za pravosudne dužnosnike).

Za sodnika županijskega sodišča (županijski sud), Visokega sodišča Republike Hrvaške za prekrške (Visoki prekršajni sud Republike Hrvatske), Visokega gospodarskega sodišča Republike Hrvaške (Visoki trgovački sud Republike Hrvatske) in Visokega upravnega sodišča Republike Hrvaške (Visoki upravni sud Republike Hrvatske) se lahko imenuje oseba, ki je kot pravosodni uradnik delala najmanj osem let.

Za sodnika Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške (Vrhovni sud Republike Hrvatske) se lahko imenuje oseba, ki je najmanj 15 let delala kot pravosodni uradnik, odvetnik, notar ali univerzitetni profesor prava (pri slednjem se za ustrezne delovne izkušnje štejejo izkušnje po opravljenem pravosodnem izpitu) ali ugleden pravnik, ki je opravil pravosodni izpit, ima najmanj 20 let delovnih izkušenj in se je dokazal z delom na določenem pravnem področju ter s strokovnimi in znanstvenimi deli.

Zakon o sodiščih (Zakon o sudovima)

Zakon o državnem sodnem svetu (Zakon o državnom sudbenom vijeću)

Zakon o plačilu sodnikov in drugih pravosodnih uradnikov (Zakon o plaćama sudaca i drugih pravosudnih dužnosnika)

Sodno osebje

Število članov sodnega osebja in pomočnikov za opravljanje strokovnih, uradniških in tehničnih nalog določi minister za pravosodje.

Zaposlovanje državnega osebja in pomočnikov na sodiščih, njihovo plačilo ter druge pravice, obveznosti in odgovornosti, povezane z delom, ter njihovo odgovornost zaradi kršitev dolžnosti pri opravljanju poklica urejajo predpisi o državnem osebju in pomočnikih ter splošni predpisi o delu.

Prosta delovna mesta na sodiščih se lahko zapolnijo samo ob odobritvi ministrstva za pravosodje.

Pri zaposlovanju sodnega osebja in pomočnikov na sodiščih je treba upoštevati zastopanost oseb, ki pripadajo narodnim manjšinam.

Predpise o pogojih glede izobrazbe za sodno osebje in pomočnike, pripravništvu, pogojih za opravljanje državnega strokovnega izpita, učnem načrtu in načinu opravljanja tega izpita ter drugih vprašanjih v zvezi s tem sprejme minister za pravosodje.

Sodno osebje se lahko na podlagi sklepa ministra za pravosodje v skladu s potrebami službe premesti na drugo sodišče. Sodišče ima lahko sodne svetovalce (sudski savjetnici; ed. sudski savjetnik) in višje sodne svetovalce (viši sudski savjetnici; ed. viši sudski savjetnik).

Kot sodni svetovalec lahko deluje oseba, ki je končala univerzitetni študij prava in opravila pravosodni izpit.

Za višjega sodnega svetovalca ali sodnega svetovalca na Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške se lahko imenuje oseba, ki je končala univerzitetni študij prava, opravila pravosodni izpit in najmanj dve leti delala kot sodni svetovalec, pravosodni uradnik, odvetnik ali notar, oziroma oseba, ki je po opravljenem pravosodnem izpitu najmanj pet let delala na področju drugih pravnih zadev.

Za višjega sodnega svetovalca na Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške se lahko imenuje oseba, ki je najmanj štiri leta delala kot sodni svetovalec, pravosodni uradnik, odvetnik ali notar, oziroma oseba, ki je po opravljenem pravosodnem izpitu najmanj deset let delala na področju drugih pravnih zadev.

Pristojnosti sodnih svetovalcev in višjih sodnih svetovalcev

Sodni svetovalci in višji sodni svetovalci sodelujejo pri sojenjih ter so pristojni za samostojno izvajanje določenih sodnih postopkov, presojo dokazov in ugotavljanje dejstev.

Na podlagi takega postopka sodni svetovalec ali višji sodni svetovalec predloži sodniku, ki ga za ta namen pooblasti predsednik sodišča, osnutek, na podlagi katerega sodnik sprejme odločbo. Na podlagi pooblastila sodnika sodni svetovalec ali višji sodni svetovalec objavi tako odločbo.

Če sodnik ne sprejme osnutka, ki ga predloži sodni svetovalec ali višji sodni svetovalec, sam izvede postopek.

V skladu z veljavnimi določbami zakona o sodiščih so sodni svetovalci in višji sodni svetovalci pristojni za izvedbo postopkov in predlaganje osnutkov odločb, kot sledi:

  1. v pravdnih postopkih v sporih glede plačila denarnega zahtevka ali nadomestila škode, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 100 000,00 HRK, in v trgovinskih sporih, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 500 000,00 HRK;
  2. v delovnih sporih, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb;
  3. v upravnih sporih, ki se nanašajo na tožbe v zadevah, o katerih se odloča na podlagi pravnomočne sodne odločbe v vzorčnem sporu, ali tožbe zoper ukrepanje ali zaradi opustitve ukrepanja javnopravnega organa, in v upravnih sporih, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 100 000,00 HRK;
  4. v izvršilnih postopkih;
  5. v zapuščinskih postopkih;
  6. v zemljiškoknjižnih postopkih;
  7. v prekrškovnih postopkih;
  8. v nepravdnih postopkih, razen v postopkih za odvzem poslovne sposobnosti, razpustitev ‑združenja solastnikov, ureditev meja in postopkih na podlagi družinskega zakona (Obiteljski zakon);
  9. v registrskih postopkih;
  10. v skrajšanih stečajnih postopkih;
  11. v zvezi s stroški sodnih postopkov.

Sodni svetovalci in višji sodni svetovalci so pristojni za ukrepanje in sprejemanje odločb v posameznih postopkih, če je to določeno s posebnimi zakoni.

V drugostopenjskih postopkih in postopkih na podlagi izrednih pravnih sredstev sodni svetovalci in višji sodni svetovalci poročajo o stanju zadeve in pripravijo osnutek odločbe.

Sodni pripravniki (sudački vježbenici; ed. sudački vježbenik)

Ministrstvo za pravosodje vsako leto določi število pripravniških mest na sodiščih v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, zagotovljenimi v državnem proračunu.

Pogoje in način sprejemanja sodnih pripravnikov na sodišča ter trajanje in način opravljanja pripravništev ureja poseben zakon.

Strokovni sodelavci (stručni suradnici; ed. stručni suradnik)

Sodišča imajo lahko tudi osebje s končanim ustreznim poklicnim izobraževanjem ali dodiplomskim ali diplomskim univerzitetnim študijskim programom in zahtevanimi delovnimi izkušnjami na področju defektologije, sociologije, pedagogike, ekonomije, knjigovodstva in financ ali drugem ustreznem področju.

Strokovni sodelavci in strokovni pomočniki (stručni pomoćnici; ed. stručni pomoćnik) pomagajo sodnikom pri delu pri zadevah, pri katerih je potrebno strokovno znanje.

Sodniki porotniki (suci porotnici; ed. sudac porotnik)

Za sodnika porotnika se lahko imenuje polnoletni hrvaški državljan, ki je primeren za opravljanje nalog sodnika porotnika.

Sodniki porotniki se imenujejo za štiri leta in se lahko po izteku tega obdobja ponovno imenujejo.

Če sodnik porotnik ni imenovan do konca mandata obstoječega sodnika porotnika, slednji še naprej opravlja svoje naloge do imenovanja novega sodnika porotnika.

Sodnike porotnike občinskih in županijskih sodišč po predložitvi predlogov občinskega ali mestnega sveta, sindikatov, združenja delodajalcev in gospodarske zbornice imenuje županijska skupščina (županijska skupština), v Zagrebu pa zagrebška mestna skupščina (Gradska skupština Grada Zagreba).

Sodnike porotnike Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške imenuje hrvaški parlament na predlog ministra za pravosodje, tako da so zastopane vse županije.

Pred imenovanjem sodnikov porotnikov je treba pridobiti mnenje predsednika zadevnega sodišča o predlaganih kandidatih.

Direktor sodne uprave (ravnatelj sudske uprave)

Sodišče z več kot 40 sodniki ima lahko direktorja sodne uprave.

Več sodišč različnih stopenj in vrst s sedežem na območju pristojnosti županijskega sodišča, ki imajo skupaj več kot 40 sodnikov, ima lahko skupnega direktorja sodne uprave, ki opravlja naloge za ta sodišča. Sodišča, ki imajo skupnega direktorja sodne uprave, sklenejo sporazum o skupnem opravljanju nalog, za katere je odgovoren direktor sodne uprave.

Direktor sodne uprave je odgovoren za pravilno in pravočasno opravljanje strokovnih, upravnih, tehničnih in drugih nalog na sodišču, in sicer:

  • skrbi za vzdrževanje stavbe sodišča, prostorov in delovne opreme ter naložbe;
  • organizira in usklajuje pripravo letnega načrta javnih naročil v skladu z zakonom in potrebami sodišča;
  • je odgovoren za izvajanje postopkov javnega naročanja;
  • nadzira materialno-finančne posle ter opravljanje upravnih in pomožnih tehničnih nalog;
  • skrbi za porabo proračunskih in lastnih sredstev sodišča ter jo nadzira;
  • sodeluje pri pripravi in izvajanju projektov sodne uprave ter nadzoruje izvajanje takih projektov;
  • skrbi in je odgovoren za pravilno delovanje računalniškega sistema na sodišču;
  • skrbi za pravilno in pravočasno pripravo statističnih podatkov o delu sodišča;
  • sodeluje z lokalnimi in regionalnimi organi glede nabave opreme in zagotavljanja sredstev za določene dejavnosti sodišč;
  • opravlja druge naloge, ki mu jih dodeli predsednik sodišča.

Direktor sodne uprave je za svoje delo odgovoren predsedniku sodišča.

Za direktorja sodne uprave se lahko imenuje oseba z univerzitetno diplomo iz prava ali ekonomije ter ustreznimi izkušnjami na področju organizacije in financ.

Sodni tajnik (tajnik suda)

Sodišče z več kot 15 sodniki ima lahko tajnika. Sodni tajnik pomaga predsedniku sodišča pri opravljanju nalog sodne uprave. Za sodnega tajnika se lahko imenuje oseba z univerzitetno diplomo iz prava.

Za tajnika Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, Visokega gospodarskega sodišča Republike Hrvaške, Visokega upravnega sodišča Republike Hrvaške in Visokega sodišča Republike Hrvaške za prekrške se lahko imenuje oseba, ki izpolnjuje pogoje za višjega sodnega svetovalca na zadevnem sodišču.

Sodni tajnik je odgovoren za pravilno in pravočasno opravljanje upravnih in drugih tehničnih nalog na sodišču, in sicer:

  • organizira in je odgovoren za delo sodnega osebja in pomočnikov;
  • spremlja in načrtuje usposabljanje osebja in pomočnikov ter nadzoruje njihovo učinkovitost;
  • s soglasjem predsednika sodišča sprejema odločitve o razporejanju sodnega osebja in pomočnikov;
  • na podlagi pooblastila predsednika sodišča odgovarja na peticije in pritožbe strank glede dela sodišča;
  • opravlja druge naloge, za katere je odgovorna sodna uprava in ki mu jih dodeli predsednik sodišča;
  • opravlja druge naloge, določene s posebnimi zakoni.

Sodni tajnik za svoje delo odgovarja predsedniku sodišča.

Predstavnik sodišča za odnose z javnostmi (glasnogovornik suda)

Sodišče ima predstavnika za odnose z javnostmi.

Predstavnik sodišča za odnose z javnostmi je sodnik, sodni svetovalec ali oseba, ki jo v letnem razporedu dela določi predsednik sodišča.

Predsednik županijskega sodišča lahko enega sodnika tega sodišča imenuje za predstavnika za odnose z javnostmi zadevnega sodišča in občinskih sodišč na območju njegove pristojnosti. Imenuje se lahko namestnik predstavnika sodišča za odnose z javnostmi.

Predstavnik sodišča za odnose z javnostmi zagotavlja informacije o delu sodišča v skladu z zakonom o sodiščih, poslovnikom sodišča (Sudski poslovnik) in zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Zakon o pravu na pristup informacijama).

Državni tožilci (državni odvjetnici; ed. državni odvjetnik)

Pogoji glede izobrazbe: univerzitetna diploma ali magisterij iz prava in opravljen pravosodni izpit.

Državni tožilec je odgovoren za opravljanje nalog, povezanih s področjem pristojnosti državnega tožilstva (državno odvjetništvo), ki ga zastopa in upravlja.

Državno tožilstvo je samostojen in neodvisen pravosodni organ, ki je pristojen in dolžen ukrepati zoper storilce kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, opravljati pravna dejanja za zaščito premoženja Republike Hrvaške ter uporabiti pravna sredstva za zaščito ustave in zakonov.

Državno tožilstvo izvaja svoje pristojnosti na podlagi ustave, zakonov, mednarodnih pogodb, ki so del hrvaškega pravnega reda, in drugih predpisov, sprejetih v skladu s hrvaško ustavo, mednarodno pogodbo ali zakonom.

Državno tožilstvo Republike Hrvaške je bilo ustanovljeno za celotno območje Republike Hrvaške, kjer so vzpostavljena tudi občinska državna tožilstva (općinska državna odvjetništva; ed. općinsko državno odvjetništvo), s katerimi se pokriva območje enega ali več občinskih sodišč, in županijska državna tožilstva (županijska državna odvjetništva; ed. županijsko državno odvjetništvo), s katerimi se pokriva območje županijskega sodišča ali gospodarskega sodišča ter območje pristojnosti upravnega sodišča.

DRŽAVNO TOŽILSTVO REPUBLIKE HRVAŠKE

URAD ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE IN

ORGANIZIRANEGA KRIMINALA (URED ZA SUZBIJANJE KORUPCIJE I ORGANIZIRANOG KRIMINALITETA) [USKOK]

ŽUPANIJSKA DRŽAVNA TOŽILSTVA (15)

OBČINSKA DRŽAVNA TOŽILSTVA (33)

Državno odvjetništvo Republike Hrvatske (Državno tožilstvo Republike Hrvaške)
Gajeva 30a, 10 000 Zagreb
http://www.dorh.hr/

Glavni državni odvjetnik (Generalni državni tožilec Republike Hrvaške)
Telefon: +385 1 459 18 88
Telefaks: +385 1 459 18 54
e-naslov: tajnistvo.dorh@dorh.hr

Kazneni odjel (Kazenski oddelek)
Telefon: +385 1 459 18 00
Telefaks: +385 1 459 18 05
e-naslov: tajnistvo.kazneni@dorh.hr

Građansko upravni odjel (Civilno-upravni oddelek)
Telefon: +385 1 459 18 61
Telefaks: +385 1 459 19 12
e-naslov: tajnistvo.gradjanski@dorh.hr

Občinska državna tožilstva PDF (370 Kb) hr

Županijska državna tožilstva PDF (284 Kb) hr

Zakon o državnem tožilstvu (Zakon o državnom odvjetništvu)

Zakon o območjih in sedežih državnih tožilstev (Zakon o područjima i sjedištima državnih odvjetništava)

Novi zakon o območjih in sedežih državnih tožilstev za racionalizacijo mreže občinskih državnih tožilstev začne veljati 1. aprila 2015.

Zakon o uradu za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Zakon o Uredu za suzbijanje korupcije i organiziranog kriminaliteta)

Odvetniki (odvjetnici; ed. odvjetnik)

Pogoji glede izobrazbe: univerzitetna diploma ali magisterij iz prava in opravljen pravosodni izpit.

Odvetništvo je neodvisna služba, ki zagotavlja pravno pomoč fizičnim in pravnim osebam pri uveljavljanju in zaščiti njihovih pravic in pravnih interesov. Ureja ga zakon o odvetništvu (Zakon o odvjetništvu).

Samostojnost in neodvisnost odvetništva se zagotavlja s samostojnim in neodvisnim opravljanjem odvetniškega poklica kot svobodne dejavnosti. Odvetniki so organizirani v okviru hrvaške odvetniške zbornice (Hrvatska odvjetnička komora), ki je samostojna in neodvisna odvetniška organizacija na ozemlju Republike Hrvaške.

Odvetniki so lahko organizirani kot odvetniška pisarna (odvjetnički ured), skupna odvetniška pisarna (zajednički odvjetnički ured) ali odvetniška družba (odvjetničko društvo), v zadnjem primeru kot javna trgovinska družba (javno trgovačko društvo) ali družba z omejeno odgovornostjo (društvo s ograničenom odgovornošću). Odvetniki opravljajo odvetniško službo poklicno in ne smejo opravljati drugih nalog.

Vključiti se morajo v hrvaško odvetniško zbornico, ki je samostojna in neodvisna organizacija z značilnostmi pravne osebe. Hrvaška odvetniška zbornica predstavlja odvetništvo Republike Hrvaške kot celoto. Organi zbornice so skupščina (Skupština), upravni odbor (Upravni odbor), izvršni odbor (Izvršni odbor), predsednik (predsjednik) in drugi organi, opredeljeni v statutu zbornice.

Odvetniki lahko ponujajo vse oblike pravne pomoči, zlasti pa:

  • dajejo pravne nasvete;
  • sestavljajo listine (pogodbe, oporoke, izjave itd.), tožbe, pritožbe, predloge, zahtevke, prošnje, izredna pravna sredstva in druge procesne vloge;
  • zastopajo svoje stranke.

Odvetnik lahko opravlja odvetniško dejavnost samostojno ali v skupni pisarni ali odvetniški družbi.

Če ni z zakonom določeno drugače, lahko samo odvetniki poklicno nudijo pravno pomoč. Profesorji in docenti pravnih predmetov na univerzah v Republiki Hrvaški lahko za plačilo dajejo pravne nasvete in mnenja. To ne vključuje sestavljanja listin (pogodb, oporok, izjav itd.), tožb, pritožb, predlogov, zahtevkov, prošenj, izrednih pravnih sredstev in drugih procesnih vlog. Take osebe niso pooblaščene za nudenje drugih oblik pravne pomoči in morajo o svoji nameri nudenja pravne pomoči obvestiti hrvaško odvetniško zbornico, da se lahko evidentira.

Oseba pridobi pravico opravljanja odvetniškega poklica na ozemlju Republike Hrvaške z vpisom v imenik odvetnikov in po dani zaprisegi. Za vpis osebe v imenik odvetnikov hrvaška odvetniška zbornica izda poseben sklep.

Hrvatska odvjetnička komora (Hrvaška odvetniška zbornica)
Koturaška 53/II, 10 000 Zagreb
Telefon: +385 1 616 52 00
Telefaks: +385 1 617 06 86
hok-cba@hok-cba.hr
http://www.hok-cba.hr/
Zakon o odvetništvu

Notarji (javni bilježnici; ed. javni bilježnik)

Pogoji glede izobrazbe: univerzitetna diploma ali magisterij iz prava in opravljen pravosodni in notarski izpit.

Notarji ne zastopajo strank. So izkušeni in strokovno usposobljeni zaupniki strank. Njihov cilj je pomagati strankam, da čim bolje uredijo svoje zadeve ter se tako izognejo dolgotrajnim in dragim sporom. So nepristranski, saj ne delujejo v interesu določene stranke, temveč z namenom zagotavljanja pravne varnosti, in ne smejo zavrniti opravljanja uradnih dolžnosti, razen če imajo za to utemeljen razlog. Dolžni so ohranjati zaupnost informacij, ki jih pridobijo pri opravljanju svojega dela.

Notarska služba vključuje uradno sestavljanje in izdajanje javnih listin o pravnih poslih, izjavah in dejstvih, na katerih temeljijo pravice, uradno potrjevanje zasebnih listin, hrambo listin, denarja in vrednostnih predmetov zaradi njihove predaje drugim osebam ali pristojnim organom ter izvajanje zakonsko določenih postopkov po navodilih sodišča ali drugega javnega organa. Organizacija in delovanje notarjev kot javne službe sta določena z zakonom o notariatu (Zakon o javnom bilježništvu).

Notarske storitve zagotavljajo notarji kot samostojni in neodvisni strokovnjaki ter osebe javnega zaupanja. Notarje imenuje minister za pravosodje. Sedež notarjev na območju, za katero so imenovani, določi ministrstvo, uradno območje, ki ga pokrivajo notarji, pa je zakonsko določeno območje občinskega sodišča, na katerem imajo svoj sedež. Notar je pooblaščen za zastopanje strank v nepravdnih zadevah pred sodišči in drugimi javnimi organi, če so take zadeve neposredno povezane s katero od njegovih listin, in v tem primeru ima pravice in dolžnosti odvetnika.

Na Hrvaškem morajo biti notarji vključeni v hrvaško notarsko zbornico (Hrvatska javnobilježnička komora). Njen sedež je v Zagrebu. Zbornica si prizadeva zaščititi ugled in čast notarjev ter ščiti njihove pravice in interese, poleg tega pa odloča o njihovih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Organi zbornice so skupščina (Skupština), upravni odbor (Upravni odbor) in predsednik (predsjednik).

Delo notarjev nadzirata ministrstvo za pravosodje in zbornica.

Hrvatska javnobilježnička komora (Hrvaška notarska zbornica)
Radnička cesta 34/II, 10 000 Zagreb
Telefon: +385 1 455 65 66
Telefaks: +385 1 455 15 44
e-naslov: hjk@hjk.hr
http://www.hjk.hr/Uredi
Zakon o notariatu (Zakon o javnom bilježništvu)
Zakon o notarskih pristojbinah (Zakon o javnobilježničkim pristojbama)

Pravniki v nacionalnih, lokalnih in regionalnih organih

Pogoji glede izobrazbe: univerzitetna diploma ali magisterij iz prava, opravljen pravosodni izpit (za posle zastopanja delodajalca).

Položaj državnega osebja (vključno s pravniki) v nacionalnih organih ureja zakon o javnih uslužbencih (Zakon o državnim službenicima), položaj osebja (vključno s pravniki) lokalnih in regionalnih organov pa zakon o lokalni in regionalni samoupravi (Zakon o lokalnoj i područnoj (regionalnoj) samoupravi).

Pravniki v trgovinskih družbah

Pogoji glede izobrazbe: univerzitetna diploma ali magisterij iz prava, opravljen pravosodni izpit (za posle zastopanja delodajalca).

Pravniki v trgovinskih družbah so pooblaščeni, da kot pooblaščeni zastopniki na podlagi zaposlitve zastopajo zadevno trgovinsko družbo pred vsemi organi in v vseh pravnih razmerjih, kot so pravdni postopki, sklepanje pogodb, delovna, premoženjska in statusna vprašanja ter prekrškovni in kazenski postopki itd. Pravniki, ki delajo v gospodarstvu, imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico opravljati pravosodni izpit.

Pravniki, ki delajo v trgovinskih družbah, na Hrvaškem nimajo svoje zbornice. Zato določeno število pravnikov, ki delajo v trgovinskih družbah, pripada organizacijam civilne družbe, ki so bile ustanovljene za spodbujanje interesov pravnega poklica v gospodarstvu in dodatno strokovno usposabljanje pravnikov v takih družbah.

Položaj pravnikov v trgovinskih družbah na Hrvaškem ni urejen s posebnimi predpisi.

Pravniki v institucijah in akademski skupnosti

Pogoji glede izobrazbe: univerzitetna diploma ali magisterij iz prava, opravljen pravosodni izpit (za posle zastopanja delodajalca).

Pogoji glede izobrazbe za delo v akademski skupnosti ali opravljanje poklicev v znanosti in izobraževanju: univerzitetna diploma ali magisterij iz prava ali doktorat znanosti, javne predstavitve na znanstvenih ali strokovnih srečanjih na zadevnem področju ter objavljena strokovna in znanstvena dela.

Državni sodni svet (Državno sudbeno vijeće)

Državni sodni svet je samostojen in neodvisen organ, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost sodstva v Republiki Hrvaški. V skladu z ustavo in zakonom samostojno odloča o imenovanju, napredovanju, premestitvi, razrešitvi in disciplinski odgovornosti sodnikov in predsednikov sodišč, razen predsednika Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške. Predsednika vrhovnega sodišča po predhodnem mnenju generalne skupščine (Opća sjednica) Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške in pristojnega odbora hrvaškega parlamenta na predlog predsednika Republike Hrvaške izvoli in razreši hrvaški parlament. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške se izvoli za štiri leta.

Državni sodni svet ima enajst članov, od tega sedem sodnikov, dva univerzitetna profesorja prava in dva poslanca, od katerih je eden iz vrst opozicije.

Zakon o državnem sodnem svetu (Zakon o državnom sudbenom vijeću)

Državnotožilski svet (Državnoodvjetničko vijeće)

Državnotožilski svet v skladu z ustavo in zakonom imenuje in razrešuje državne tožilce, razen generalnega državnega tožilca Republike Hrvaške, in njihove namestnike ter odloča o njihovi disciplinski odgovornosti. Generalnega državnega tožilca Republike Hrvaške po predhodnem mnenju pristojnega odbora hrvaškega parlamenta na predlog hrvaške vlade imenuje hrvaški parlament, in sicer za štiri leta.

Državnotožilski svet ima enajst članov, od tega sedem namestnikov državnih tožilcev, dva univerzitetna profesorja prava in dva poslanca, od katerih je eden iz vrst opozicije.

Zadnja posodobitev: 12/09/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.