Typy právnických profesií

Bulharsko

Na tej spletni strani so na voljo informacije o pravniških poklicih v Bolgariji. Pravniški poklici: uvod Tožilci Preiskovalci Sodniki Organizacija pravniškega poklica: odvetniki Notarji Drugi pravniški poklici

Autor obsahu
Bulharsko

Pravniški poklici: uvod

Glavni pravniški poklici v Bolgariji so: državni tožilec, preiskovalec, sodnik, odvetnik, notar, zasebni sodni izvršitelj, državni sodni izvršitelj in sodnik registrar. Te pravniške poklice urejata bolgarska ustava in zakon o pravosodnem sistemu.

Tožilci

Organizacija

Službo državnega tožilstva v Republiki Bolgariji sestavljajo generalno državno tožilstvo, vrhovno kasacijsko tožilstvo, vrhovno upravno tožilstvo, nacionalna preiskovalna služba, tožilstva za pritožbe, specializirano tožilstvo za pritožbe, vojaško tožilstvo za pritožbe, provincialna tožilstva, specializirano tožilstvo, provincialna vojaška tožilstva in okrožna tožilstva. V okviru strukture provincialnih tožilstev so provincialni preiskovalni oddelki, v okviru strukture specializiranega tožilstva pa preiskovalni oddelek. Provincialna tožilstva imajo upravne oddelke, katerih tožilci sodelujejo v postopkih v upravnih zadevah.

Državno tožilstvo ima poenoteno in centralizirano strukturo. Vsi tožilci in preiskovalci so podrejeni generalnemu državnemu tožilcu. Vsak tožilec poroča pristojnemu nadrejenemu tožilcu, vsi tožilci in preiskovalci pa so podrejeni upravnemu vodji pristojnega tožilstva. Vojaški tožilci in preiskovalci so pri izvajanju svojih dolžnosti neodvisni od vojaških organov.

Generalnega državnega tožilca imenuje (in razreši) predsednik Republike Bolgarije na predlog vrhovnega sodnega sveta (Visš sădeben săvet) (VSS) za sedemletno obdobje; mandat ni obnovljiv.

Tožilci so imenovani, napredujejo, nazadujejo, so premeščeni in razrešeni s položaja na podlagi odločitve vrhovnega sodnega sveta.

Tožilska delovna mesta in zahtevane predhodne izkušnje zanje so:

  • tožilec pri vrhovnem kasacijskem tožilstvu in tožilec pri vrhovnem upravnem tožilstvu – vsaj 12 let pravnih izkušenj;
  • tožilec pri tožilstvu za pritožbe, tožilec pri vojaškem tožilstvu za pritožbe in tožilec pri specializiranem tožilstvu za pritožbe – vsaj deset let pravnih izkušenj; tožilec pri specializiranem tožilstvu za pritožbe – vsaj 12 let pravnih izkušenj, od tega vsaj osem let kot tožilec ali preiskovalec;
  • tožilec pri provincialnem tožilstvu in tožilec pri provincialnem vojaškem tožilstvu – vsaj osem let pravnih izkušenj; tožilec pri specializiranem tožilstvu – vsaj deset let pravnih izkušenj, od tega vsaj pet let kot tožilec ali preiskovalec;
  • tožilec pri okrožnem tožilstvu – vsaj tri leta pravnih izkušenj;
  • nižji tožilec – pravne izkušnje se ne zahtevajo.

Pogoj za pridobitev tožilskega mandata je celovita pozitivna ocena opravljanja nalog v petletnem obdobju, o podelitvi mandata pa odloči vrhovni sodni svet.

Vloga in funkcije

Generalni državni tožilec vodi državno tožilstvo ter izdaja navodila in smernice v zvezi z dejavnostmi državnega tožilstva; skupaj z vodstvenim osebjem ministrstva in državnimi institucijami ustanavlja specializirane medoddelčne enote za pomoč pri preiskavah pod postopkovnim vodenjem tožilca, ki ga imenuje generalni državni tožilec. Generalni državni tožilec lahko predloži zadeve v obravnavo ustavnemu sodišču.

Tožilec vodi preiskavo kot nadzorni tožilec. V predpisanih rokih in v skladu s predpisanimi pogoji lahko vlaga ugovore in zahteva razveljavitev ali spremembo protipravnih ukrepov. Odloži lahko izvršitev ukrepa, dokler pristojni organ ne odloči o ugovoru. Zoper vse akte in dejanja tožilstva se je mogoče pritožiti pri neposredno nadrejenem tožilstvu, razen če so ti akti in dejanja predmet sodne presoje. Nadrejeni tožilec ali tožilec z nadrejenega tožilstva lahko opravlja naloge, ki so v pristojnosti podrejenih tožilcev, in lahko pisno zadrži ali prekliče njihove odločitve, kadar tako določa zakonodaja.

Tožilci so pri opravljanju svojih dolžnosti neodvisni in delujejo v skladu z zakonodajo. Politično so nevtralni, zato svoje odločitve utemeljujejo na zakonodaji in dokazih, zbranih v obravnavani zadevi, vodita pa jih njihova vest in notranje prepričanje.

Več informacij je na voljo na spletnem mestu državnega tožilstva Republike Bolgarije (Prokuraturata na Republika Bălgarija).

Združenje državnih tožilcev v Bolgariji je prostovoljno, nepolitično združenje državnih uradnikov, ki so ali so bili zaposleni v sistemu državnega tožilstva. Namen združenja je povezati uradnike državnega tožilstva po vsej državi, omogočiti forum za zagotavljanje potrebnih informacij in izmenjavo mnenj o vprašanjih v zvezi s tožilskim delom ter povečati krog mednarodnih stikov državnega tožilstva in njegovih tožilcev. Več informacij je na voljo na spletnem mestu združenja: http://apb.prb.bg/.

Preiskovalci

Na podlagi zakona o sodiščih imajo preiskovalci v Republiki Bolgariji položaj državnih uradnikov (kot ga imajo sodniki in tožilci).

Preiskovalni organi so nacionalna preiskovalna služba, provincialni preiskovalni oddelki pri provincialnih tožilstvih in preiskovalni oddelek specializiranega tožilstva. Preiskovalni oddelek pri mestnem tožilstvu v Sofiji ima položaj provincialnega preiskovalnega oddelka.

Nacionalno preiskovalno službo vodi generalni državni tožilec bodisi neposredno bodisi prek direktorja, ki je njegov namestnik za opravljanje preiskav. Direktor nacionalne preiskovalne službe je odgovoren za upravno in organizacijsko vodenje preiskovalcev in osebja nacionalne preiskovalne službe ter preiskovalcem iz provincialnih preiskovalnih služb pri provincialnih tožilstvih zagotavlja metodološke smernice.

Provincialni preiskovalni oddelki pri provincialnih tožilstvih in preiskovalni oddelek pri specializiranem tožilstvu sestavljajo preiskovalci.

Preiskovalci v provincialnih preiskovalnih oddelkih pri provincialnih tožilstvih in preiskovalnem oddelku specializiranega tožilstva opravljajo preiskave v zadevah, ki jim jih dodeli upravni vodja zadevnega tožilstva.

Preiskovalne organe pri opravljanju njihovih nalog v zvezi s kazenskimi postopki vodi in nadzoruje državni tožilec.

Odredbe, ki jih v postopku preiskave izdajajo preiskovalci, zavezujejo vse državne organe, pravne subjekte in državljane.

Sodniki

Sodniki v Bolgariji so imenovani, napredujejo, nazadujejo, so premeščeni in razrešeni s položaja na podlagi odločitve vrhovnega sodnega sveta.

Organizacija

Sodniška delovna mesta in zahtevane izkušnje zanje so:

  • sodnik vrhovnega kasacijskega sodišča in sodnik vrhovnega upravnega sodišča – vsaj 12 let pravnih izkušenj;
  • sodnik pritožbenega sodišča in sodnik pritožbenega vojaškega sodišča – vsaj deset let pravnih izkušenj; sodnik specializiranega pritožbenega kazenskega sodišča – vsaj 12 let pravnih izkušenj, od tega vsaj osem let kot sodnik v kazenskih zadevah;
  • sodnik provincialnega sodišča, sodnik upravnega sodišča in sodnik vojaškega sodišča – vsaj osem let pravnih izkušenj; sodnik specializiranega kazenskega sodišča – vsaj deset let pravnih izkušenj, od tega vsaj pet let kot sodnik v kazenskih zadevah;
  • sodnik okrožnega sodišča – vsaj tri leta pravnih izkušenj;
  • nižji sodnik – pravne izkušnje se ne zahtevajo.

Pogoj za pridobitev sodniškega mandata je celovita pozitivna ocena opravljanja nalog v petletnem obdobju, o podelitvi mandata pa odloči vrhovni sodni svet.

Sindikat sodnikov v Bolgariji (SSB) je v Sofiji 28. marca 1997 ustanovilo 30 ustanovnih članov, vključno s sodniki vrhovnega kasacijskega sodišča ter provincialnih in okrožnih sodišč po vsej državi.

Nasledil je sindikat bolgarskih sodnikov, ki je bil ustanovljen leta 1919 in je deloval do leta 1945. Sindikat sodnikov v Bolgariji je neformalna poklicna organizacija, ki povezuje skupnost sodnikov, njen cilj pa je varovati poklicne interese sodnikov, razpravljati o težavah poklica in iskati rešitve zanje.

Več informacij je na voljo na spletnem mestu sindikata sodnikov v Bolgariji (Săjuzăt na sădiite v Bălgarija).

Bolgarsko sodniško združenje je bilo ustanovljeno zaradi zagotavljanja, da imajo državljani pošteno in pregledno sodno varstvo.

Združenje si v okviru pravosodnega sistema prizadeva delovati skladno z ustavo in zakonskimi predpisi, hkrati pa spoštovati pravila poklicne etike. Več informacij je na voljo na spletnem mestu bolgarskega sodniškega združenja – http://www.judgesbg.org/bg/.

Vloga in funkcije

Sindikat sodnikov v Bolgariji zbira gradivo (tudi o disciplinskih postopkih zoper sodnike), opravlja mediacijo v sporih med sodniki in drugimi javnimi uslužbenci, zagotavlja pomoč zakonodajnim organom v zakonodajnem postopku, vodi evidence in izdaja svoje glasilo.

Sodniški pomočniki in pomočniki tožilca

Sodniški pomočniki so zaposleni pri provincialnih in upravnih sodiščih, pritožbenih sodiščih, vrhovnem kasacijskem sodišču in vrhovnem upravnem sodišču.

Pomočniki tožilca so zaposleni pri provincialnih in pritožbenih tožilstvih, vrhovnem kasacijskem tožilstvu in vrhovnem upravnem tožilstvu.

Kot sodniški pomočniki ali pomočniki tožilca se zaposlijo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za položaj sodnika, tožilca ali preiskovalca ter so uspešno opravile izbirni izpit za sodne uradnike.

Sodniške pomočnike imenuje upravni vodja pristojnega sodišča. Pomočnike tožilca imenuje generalni državni tožilec ali upravni vodja pristojnega tožilstva.

Organizacija pravniškega poklica: odvetniki

Odvetniki

Odvetniški poklic je v Bolgariji opredeljen z ustavo. Odvetniki so lahko le osebe, ki so izrekle ustrezno prisego in so vpisane v register odvetniške zbornice. Odvetniško zbornico ima vsako sodno okrožje provincialnega sodišča. Te zbornice so podrejene vrhovnemu odvetniškemu svetu s sedežem v Sofiji. Položaj, pravice in obveznosti odvetnikov ureja bolgarski zakon o odvetništvu.

Vrhovni odvetniški svet je pravni subjekt, ki ga sestavljajo predstavniki odvetniških zbornic, in sicer v razmerju en delegat na 40 odvetnikov.

Vrhovni odvetniški svet se sestaja in organizira sestanke generalne skupščine bolgarskih odvetnikov, izvršuje njene odločitve in pripravlja poročila za generalno skupščino, določa začetne in letne prispevke odvetnikov k proračunu sveta, izdaja akte v skladu z zakonom o odvetništvu, odloča o pritožbah zoper nezakonite odločitve generalnih skupščin odvetniških zbornic in zoper nezakonitosti pri volitvah v svete odvetniških zbornic, odloča o pritožbah in ugovorih zoper odločitve odvetniških zbornic o podeljevanju pripravništev odvetnikom in odločitve o zavrnitvi vpisa odvetnikov v register ter zagotavlja sredstva in potrjuje izdatke v zvezi z delovanjem vrhovnega nadzornega odbora in vrhovnega disciplinskega razsodišča.

Vrhovni odvetniški svet vodi register odvetnikov, register odvetniških kandidatov in odvetniških družb ter register tujih odvetnikov, ki lahko pred bolgarskimi sodišči nastopajo kot zagovorniki.

Pravna zbirka podatkov

Več informacij je na voljo na spletnem mestu vrhovnega odvetniškega sveta (Visšijat advokatski săvet).

Notarji

Organizacija

Notar je oseba, ki jo pristojni državni organ imenuje za opravljanje zakonsko predpisanih notarskih dejavnosti. Pri opravljanju svojih nalog je notar neodvisen in vezan samo na predpise. Minister za pravosodje nadzoruje dejavnosti vseh notarjev glede skladnosti z zakonodajo in statutom notarske zbornice.

Položaj, pravice in obveznosti notarjev ureja bolgarski zakon o notarjih in notarski dejavnosti.

Vloga in funkcije

Notarska zbornica (Notarialnata kamara) je organizacija notarjev v Republiki Bolgariji, ki je bila ustanovljena na podlagi zakona o notarjih in notarski dejavnosti. Vsi notarji so upravičeni do članstva v notarski zbornici, ki je pravna oseba s sedežem v Sofiji.

Upravni organi notarske zbornice so generalna skupščina, notarski svet, nadzorni odbor in disciplinska komisija. Notarsko zbornico zastopa predsednik notarskega sveta.

Notarska zbornica organizira dejavnosti notarjev in zagotavlja podporo pri njih, varuje in spodbuja ugled poklica ter ohranja odnose z mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi.

Več informacij je na voljo na spletnem mestu notarske zbornice (Notarialnata kamara).

Drugi pravniški poklici

Zasebni sodni izvršitelji

Zasebni sodni izvršitelj je oseba, ki jo pristojni državni organ pooblasti za izvrševanje zahtevkov zasebnega prava in izterjavo javnih dajatev. Pooblaščen je za opravljanje dejavnosti na območju krajevne pristojnosti pristojnega provincialnega sodišča.

Poslanstvo zbornice zasebnih sodnih izvršiteljev je spodbujati poklic in izboljšati postopek izvršbe v Bolgariji, pri tem pa podpirati člane zbornice in varovati javni interes.

Pravna zbirka podatkov

Zbornica zasebnih sodnih izvršiteljev (Kamarata na častnite sădebni izpălniteli) vodi register zasebnih sodnih izvršiteljev.

Register je javen in dostopen na spletnem mestu zbornice. Zakon o zasebnih sodnih izvršiteljih določa, da ima vsakdo pravico do vpogleda v register in do pridobitve izpiskov iz njega.

Zasebni sodni izvršitelji morajo ministrstvu za pravosodje predložiti polletna in letna poročila o dejavnostih, na podlagi katerih minister za pravosodje oblikuje, vzdržuje in razvija informacijski sistem o sodnem izvrševanju. Ministrstvo za pravosodje za uporabo informacijskega sistema zaračunava takso v skladu s tarifnim sistemom, ki ga potrdi svet ministrov. Uradni dostop do informacijskega sistema je brezplačen za državne organe in organe lokalne samouprave ter nosilce javnih pooblastil.

Državni sodni izvršitelji

Državni sodni izvršitelji opravljajo izvršbo zahtevkov zasebnega prava. Država lahko v posebnih primerih, določenih z zakonom, državne sodne izvršitelje pooblasti tudi za izterjavo javnih dajatev.

Število državnih sodnih izvršiteljev določi minister za pravosodje.

Pri okrožnih sodiščih, kjer državnih sodnih izvršiteljev ni, njihove naloge opravlja okrožni sodnik, ki ga imenuje predsednik pristojnega sodišča in o tem obvesti ministra za pravosodje.

Državne sodne izvršitelje imenuje minister za pravosodje na podlagi natečaja. Minister za pravosodje lahko razpiše natečaj na predlog predsednika okrožnega sodišča.

Bolgarsko združenje državnih sodnih izvršiteljev (Asociacijata na dăržavnite sădebni izpălniteli v Bălgarija) je neodvisna in prostovoljna poklicna organizacija, ki varuje strokovne, intelektualne, kulturne, socialne in materialne interese državnih sodnih izvršiteljev v Bolgariji, pri tem pa spodbuja poklic in prispeva k povečanju njegovega ugleda v državi in družbi.

Pravna zbirka podatkov

Vpogled v register državnih sodnih izvršiteljev (Registărăt na dăržavnite sădebni izpălniteli) je mogoč na spletnem mestu združenja državnih sodnih izvršiteljev.

Sodniki registrarji

Sodniki registrarji opravljajo svoje naloge na območju okrožnih sodišč.

Odredijo ali prepovejo vpise, zaznamke in izbrise v zemljiški knjigi ter odločajo o izdaji izpiskov in potrdil; izvajajo notarske zapise in druge storitve, kot določa zakonodaja. Sodniki registrarji lahko svoje naloge opravljajo le na območju okrožja, za katero so pristojni.

Število sodnikov registrarjev določi minister za pravosodje.

Pri okrožnih sodiščih, kjer ni sodnika registrarja ali pa ta ne more opravljati svojih nalog, obveznosti sodnika registrarja opravlja okrožni sodnik, o čemer je treba obvestiti ministra za pravosodje.

Minister za pravosodje lahko za opravljanje nalog sodnika registrarja pooblasti državnega sodnega izvršitelja pri istem sodišču.

Sodnike registrarje imenuje minister za pravosodje na podlagi natečaja. Minister za pravosodje lahko razpiše natečaj na predlog predsednika okrožnega sodišča.

Bolgarsko združenje sodnikov registrarjev je neodvisna in prostovoljna poklicna organizacija, ki varuje strokovne, intelektualne, kulturne, socialne in materialne interese sodnikov registrarjev v Bolgariji, pri tem pa spodbuja poklic in prispeva k povečanju njegovega ugleda v državi in družbi. Več informacij je na voljo na spletnem mestu združenja: http://www.basv.free.bg/.

Več informacij o sodnem osebju je na voljo tukaj PDF (378 Kb) en .

Posledná aktualizácia: 17/12/2018

Obsah pôvodných vnútroštátnych jazykových verzií na tejto webovej lokalite spravujú príslušné členské štáty. Preklady týchto textov zabezpečila Európska komisia. V prekladoch preto ešte môžu chýbať možné úpravy pôvodných textov, ktoré neskôr vykoná príslušný štátny orgán členského štátu. Európska komisia vylučuje akúkoľvek zodpovednosť za akékoľvek informácie alebo údaje obsiahnuté alebo uvedené v tomto dokumente. Právne normy v oblasti autorských práv členského štátu zodpovedných za túto stránku nájdete v právnom oznámení.