Vrste pravniških poklicev

Slowenien

Na tej strani je pregled pravniških poklicev v Sloveniji.

Inhalt bereitgestellt von
Slowenien

Tožilci
Sodniki
Odvetniki
Notarji
Državni odvetniki

Organizacija pravniških poklicev

Pravni poklici

Univerzitetni diplomirani pravnik oziroma oseba z zaključenim pravnim študijem prve in druge bolonjske stopnje v Republiki Sloveniji lahko opravlja številne poklice, med katerimi so poklic sodnika, tožilca, državnega odvetnika, odvetnika in notarja, tj. poklice, ki so del pravosodja.

Tožilci

Organizacija

V skladu s členom 135 Ustave Republike Slovenije državni tožilci vlagajo in zastopajo kazenske obtožbe in imajo druge z zakonom določene pristojnosti. Pristojnosti in ureditev državnih tožilstev so določene zlasti v Zakonu o državnem tožilstvu in Zakonu o kazenskem postopku.

V Sloveniji je 11 okrožnih državnih tožilstev (Celje, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec), Specializirano državno tožilstvo, ki je posebej organizirano za območje celotne države in Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v Ljubljani.

Specializirano državno tožilstvo je pristojno za pregon storilcev kaznivih dejanj na področju organiziranega klasičnega kiminala in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih kaznivih dejanj in drugih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in pregon zahtevata posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev. Pri Specializiranem državnem tožilstvu deluje kot samostojna organizacijska enota posebni Odelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (t.i. posebni oddelek). Državni tožilci Posebnega oddelka so pristojni za pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe Policije, notranjih zadev, ki imajo policijska pooblastila, vojaške policije, Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo in uradne osebe Slovenske obveščevalno-varnostne agencije ter za usmerjanje policistov, ki delujejo v okviru navedenega oddelka.

Vrhovno državno tožilstvo je najvišje tožilstvo v državi, na katerem opravljajo svojo funkcijo:

  • vrhovni in višji državni tožilci,
  • začasno in delno dodeljeni državni tožilci..

Višji državni tožilci pred višjimi sodišči v državi zastopajo pritožbe v pritožbenem postopku. Vrhovni državni tožilci v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi na kazenskopravnem in civilno-upravnem področju nastopajo pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije.

Vrhovno državno tožilstvo ima:

  • 3 oddelke (kazenski oddelek, civilno-upravni oddelek in oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor) ter
  • Strokovno informacijski center, ki je med drugim pristojen za zagotavljanje strokovne pomoči s področja davčne, finančne, računovodske in drugih strok, ki so potrebne za učinkovito delovanje državnih tožilcev ter za razvoj, enotnost in delovanje informacijske podpore poslovanju državnih tožilstev.

Vloga in pristojnosti

Glavna pravica in dolžnost državnega tožilca je pregon storilcev kaznivih dejanj. V okviru slednjega je pristojen, da:

  • ukrene vse potrebno v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj in izsleditvijo storilcev ter za usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku, pri čemer je policija v organizacijskem smislu neodvisna od državnega tožilstva,
  • zahteva preiskavo,
  • vloži in zastopa obtožni akt pred pristojnim sodiščem in
  • da vlaga pritožbe zoper nepravnomočne sodne odločbe in izredna pravna sredstva zoper pravnomočne sodne odločbe (pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega sodišča v kazenski zadevi vloži državni tožilec, ki je zastopal obtožbo pred prvostopenjskim sodiščem, medtem ko izredna pravna sredstva vložijo vrhovni državni tožilci).

Veljavna kazenska zakonodaja državnemu tožilcu pod posebnimi pogoji daje možnost, da se namesto za kazenski pregon odloči za oblike alternativnega reševanja kriminogenih razmerij. To sta v prvi vrsti odstop zadeve v postopek poravnavanja in pogojna odložitev kazenskega pregona osumljencu, ki se je pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti naloge, ki mu jih določi. Če poravnavanje ali pogojno odloženi pregon uspeta, državni tožilec kazensko ovadbo zavrže, kar pomeni, da se zadeva izven sodno zaključi. Državni tožilec ima tudi možnost sodišču predlagati izdajo kaznovalnega naloga, s katerim sodišče izreče obdolžencu konkretno predlagano sankcijo ali ukrep, ne da bi opravilo glavno obravnavo.

Vrhovno državno tožilstvo opravlja tudi naloge, ki ne spadajo na vsebinsko področje kazenskega prava. Vrhovni državni tožilci v enem od treh oddelkov vrhovnega državnega tožilstva, tj. civilno-upravnem oddelku, lahko vlagajo zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbe pritožbenega sodišča v pravdnih, nepravdnih in drugih civilnih sodnih postopkih. Osnovni pogoj za vložitev tega izrednega pravnega sredstva je varstvo javnega interesa, ki ga lahko ugotavlja le vrhovni državni tožilec, zato stranke v postopku ne morejo vložiti,zahteve za varstvo zakonitosti.

Sodniki

Organizacija

Poklicni sodniki in sodniki porotniki

Status sodnika ureja Ustava RS v členih od 125. do 134. ter Zakon o sodniški službi. Sodniki so funkcionarji, ki jih na predlog Sodnega sveta voli državni zbor. Sodnikov mandat je trajen, starostna meja in pogoji za izvolitev so določeni z zakonom.

Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje:

  1. da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
  2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
  3. da je dopolnil 30 let starosti,
  4. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji,
  5. da je opravil pravniški državni izpit,
  6. da ni bil obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja,
  7. da zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo.

Sodnik ima status javnega funkcionarja, pri svojem delu pa je vezan na ustavo in zakone. Funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon. Formalne izobrazbene specializacije med sodniki ni. Pravno področje, na katerem sodnik pretežno dela je opredeljeno z notranjo organizacijo posameznega sodišča, ki ima za reševanje posameznih vrst sporov organizirane različne sodne oddelke, na katere so sodniki razporejeni v skladu z letnim razporedom dela sodišča. O napredovanju na višje sodniško mesto ter o napredovanju v plačnem razredu odloča Sodni svet RS. Ta tudi predlaga državnemu zboru razrešitev sodniške funkcije, če sodnik pri delu krši ustavo ali hujše krši zakon oziroma če stori naklepno kaznivo dejanje z zlorabo sodniške funkcije. Stopnje napredovanje sodnikov v sodniški funkciji so opredeljene z organizacijo sodišč v RS. Tako so sodniki lahko: okrajni sodniki, okrožni sodniki, višji sodniki in vrhovni sodniki.

Sodniki se združujejo v Slovensko sodniško društvo, ki je del mednarodnega sodniškega združenja. Članstvo v društvu je prostovoljno.

Poleg poklicnih sodnikov v senatih sodelujejo tudi sodniki porotniki. Kadar zakon določa senatno sojenje, senat sestavljajo poklicni sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana senata, razen če zakon ne določa drugače. Kadar zakon določa petčlansko senatno sojenje, senat sestavljajo en poklicni sodnik kot predsednik senata ter en poklici sodnik in trije sodniki porotniki kot člani senata, če zakon ne določa drugače. Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik. Mandat sodnikov porotnikov traja pet let in so lahko ponovno imenovani. Predsednik višjega sodišča imenuje in razrešuje sodnike porotnike pri okrožnih sodiščih s sodnega območja višjega sodišča.

Sodni svet RS

Sodni svet RS je osrednji organ, pristojen za urejanje tega poklica.

Sodni svet ima 11 članov.

Pet članov izvoli na predlog predsednika republike državni zbor izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Predsednika izberejo člani sveta izmed sebe.

Sodni svet ima naslednje pristojnosti:

Sodni svet ima po predpisih, ki urejajo sodišča in sodniško službo, naslednje pristojnosti:

1. glede izbire, imenovanja in razrešitev sodnikov ter predsednikov in podpredsednikov sodišč:

  • podaja predhodnega mnenja v postopku imenovanja predsednika vrhovnega sodišča,
  • predlaganje državnemu zboru kandidatov za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika,
  • imenovanje in razrešitev predsednikov in podpredsednikov sodišč, razen predsednika vrhovnega sodišča,
  • izbira kandidatov za prosto sodniško mesto,
  • predlaganje državnemu zboru kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo,
  • imenovanje sodnika na razpisano sodniško mesto,
  • podaja obrazloženega mnenja v postopku razrešitve predsednika vrhovnega sodišča,
  • seznanitev državnega zbora s pravnomočno obsodilno sodbo zoper sodnika,
  • podaja predloga državnemu zboru za razrešitev sodnika,
  • izdaja ugotovitvene odločbe o prenehanju sodniške funkcije oziroma sodniške službe;

2. glede drugih kadrovskih vprašanj v zvezi s sodniki, kadar odloča o:

  • nezdružljivosti sodniške funkcije,
  • napredovanju v višji sodniški naziv,
  • hitrejšem napredovanju v plačnih razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto,
  • izjemnem napredovanju v višji sodniški naziv,
  • potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi,
  • predlogu za odpravo kršitev sodnika, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost,
  • pritožbi zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred,
  • premestitvi sodnika,
  • dodelitvi sodnika na delo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, vrhovno sodišče, višje sodišče, v specializirani oddelek okrožnega sodišča, v strokovno službo sodnega sveta, na Center za izobraževanje v pravosodju ali za opravljanje zahtevnejših strokovnih del na ministrstvo,
  • oprostitvi opravljanja sodniške službe,
  • dodelitvi sodniških štipendij;

3. glede disciplinskih postopkov:

  • imenovanje disciplinskih organov,
  • podaja pobude za uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnika,
  • izvršitev disciplinske sankcije zoper sodnika, če mu je bila po zakonu, ki ureja sodniško službo, izrečena disciplinska sankcija ustavitve napredovanja, znižanja plače ali premestitve na drugo sodišče,
  • odločanje o ukrepu začasne odstranitve iz sodniške službe zoper predsednika vrhovnega sodišča,
  • odločanje o pritožbi zoper odločitev predsednika vrhovnega sodišča o ukrepu začasne odstranitve sodnika iz sodniške službe;

4. druge naloge:

  • sprejem meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto po predhodnem mnenju ministra in meril za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe,
  • sprejem kodeksa sodniške etike,
  • imenovanje članov Komisije za etiko in integriteto,
  • sprejem navodil o načinu volitev članov personalnih svetov in razpis volitev,
  • podaja soglasja k politiki zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč ter spremljanje njenega uresničevanja,
  • podaja predhodnega mnenja k shemi organizacijskih enot sodišč,
  • podaja predhodnega mnenja v postopku določitve števila sodniških mest na posameznem sodišču,
  • podaja mnenja k letnemu poročilu vrhovnega sodišča o učinkovitosti in uspešnosti sodišč in k predlogu finančnega načrta za sodišča,
  • podaja mnenja državnemu zboru in ministrstvu o zakonih, ki urejajo sodišča in sodniško službo,
  • podaja zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, če posegajo v ustavni položaj ali ustavne pravice sodstva,
  • podaja obrazložene zahteve za odreditev pregleda poslovanja v zadevi,
  • podaja mnenja o odreditvi pripora oziroma začetku kazenskega pos

Sodni svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem in z večino glasov vseh članov, če zakon ali poslovnik ne določata drugače.

Sodni svet odloča z dvotretjinsko večino glasov vseh članov v naslednjih zadevah:

  • predlogih za izvolitev sodnikov,
  • imenovanjih in napredovanjih sodnikov,
  • imenovanjih in razrešitvah predsednikov in podpredsednikov sodišč,
  • uvrstitvah v plačni razred,
  • pritožbah zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika,
  • pritožbah zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred,
  • predlogih za razrešitev sodnikov,
  • potrditvah ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi,
  • sprejemu meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto,
  • sprejemu meril za kakovost dela sodnikov,
  • v drugih zadevah, če tako določa zakon.

Sodni svet lahko s poslovnikom določi še druge zadeve, v katerih odloča z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

Odvetniki

Ustava RS v 137. členu določa, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Zakon o odvetništvu določa, da odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. Pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, ki ga lahko v nekaterih primerih nadomešča odvetniški kandidat.

Odvetnik je lahko, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. da je državljan Republike Slovenije,
  2. da je poslovno sposoben,
  3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov ali je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:
    • strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,
    • strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,
    • strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa,
  4. da je opravil pravniški državni izpit,
  5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku ali odvetniški družbi, na sodišču, državnem odvetništvu, državnem pravobranilstvu ali notariatu, v rednem delovnem razmerju, sklenjenim s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom,
  6. da aktivno obvlada slovenski jezik,
  7. da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica,
  8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica,
  9. da je opravil preizkus iz poznavanja zakona, ki ureja odvetništvo, odvetniške tarife in Kodeksa odvetniške poklicne etike pri Odvetniški zbornici Slovenije.

V kazenskem postopku lahko obtoženca zastopa samo odvetnik.

V civilnih zadevah lahko stranko pred okrajnim sodiščem zastopa vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben, pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pa jo lahko zastopa samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi mora stranko obvezno zastopati odvetnik (razen v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit).

Zastopanje po odvetniku je obvezno tudi v vseh postopkih pred sodišči po Zakonu o duševnem zdravju.

Tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, lahko pod pogoji, ki jih določa Zakon o odvetništvu, v Republiki Sloveniji opravlja:

  • posamezne odvetniške storitve, ki sodijo v okvir opravljanja odvetniškega poklica,
  • odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države,
  • odvetniški poklic pod poklicnim nazivom "odvetnik".

Matična je tista država, v kateri ima odvetnik pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.

Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, je po tem zakonu odvetnik, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v kateri izmed držav članic Evropske unije pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države. Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, se vpiše v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic pod poklicnim nazivom "odvetnik", z vsemi pravicami in dolžnostmi pri opravljanju odvetniškega poklica, če izpolnjuje zakonske pogoje in če opravi preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije. Natančnejšo vsebino in postopek opravljanja izpita predpisuje Uredba o preizkusnem izpitu za odvetnike iz drugih držav.

Odvetnik lahko omejeno reklamira svojo dejavnost, saj zakon določa dovoljene oblike reklamiranja. Svoj poklic lahko opravlja samostojno ali v odvetniški družbi. Krovna odvetniška organizacija je Odvetniška zbornica Slovenije, ki ima svoja pravila in statut. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov, ki se vodi pri Odvetniški zbornici Slovenije. Odvetniki, ki dosežejo določeno stopnjo oziroma smer strokovne izobrazbe, lahko od Odvetniške zbornice Slovenije pod določenimi pogoji zahtevajo priznanje statusa odvetnika specialista. Plačilo za odvetniške storitve je določeno v Odvetniški tarifi, ki jo sprejme Odvetniška zbornica Slovenije po predhodno pridobljenem soglasju ministra za pravosodje.

Pravne zbirke podatkov

Osnovni predpisi o odvetnikih v angleškem jeziku so na voljo na spletni strani odvetniške zbornice.

Odvetniška zbornica zagotavlja iskalnik (v slovenskem in angleškem jeziku), ki omogoča iskanje odvetnikov po:

  • imenu,
  • območju,
  • znanju tujih jezikov in
  • delovnih področjih.

Notarji

Organizacija

Ustava RS v 2. odstavku 137. člena določa, da je notariat javna služba, ki jo ureja zakon. Zakon o notariatu določa: Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom; opravljajo po nalogu sodišč zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu.

Za notarja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. da je državljan Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali državljan Švicarske konfederacije ali države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj,
  2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
  3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlovanja ali z odločbo o nostrifikaciji,
  4. da je opravil pravniški državni izpit,
  5. da ima pet let praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto pri notarju in najmanj eno leto pri sodišču, odvetniku ali državnem odvetniku,
  6. da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata,
  7. da aktivno obvlada slovenski jezik,
  8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata,
  9. da še ni dopolnil 64 let.

Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je ob pogoju pravne in dejanske vzajemnosti lahko imenovan za notarja tudi državljan države, ki ni članica Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali ni državljan Švicarske konfederacije ali države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Z notariatom je nezdružljivo opravljanje odvetništva ali katerekoli plačane službe oziroma funkcije.

Notarju ni dovoljeno opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata, ali zaradi katerih bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v notarjevo nepristranskost oziroma v verodostojnost po njem izdanih listin.

Notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister, pristojen za pravosodje. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih. Število notarjev je omejeno in se določi na podlagi meril, ki jih postavi Ministrstvo za pravosodje. V primeru v zakonu določenih nepravilnosti pri poslovanju notarja, le-tega razreši minister za pravosodje. Krovna organizacija notarjev je notarska zbornica.

Notarji morajo biti v skladu z zakonom včlanjeni v Notarsko zbornico Slovenije.

Vloga in pristojnosti

Notarji opravljajo javno službo, pri čemer sestavljajo zlasti javne in zasebne listine, kar je zelo pomembno za varnost pravnih poslov.

Javne listine, ki jih običajno sestavljajo notarji, so notarski zapisi in notarski zapisniki. Čeprav lahko notar sestavi za stranki kakršno koli pisno pogodbo, so nekatere vrste pogodb in predpisov delniških družb in družb z omejeno odgovornostjo veljavne po slovenskem pravu le, če so v obliki notarskega zapisa. Notar lahko sestavi tudi oporoko. Poleg tega mora včasih overiti prepise listin in podpise in tako zagotoviti njihovo veljavnost na sodišču. Listine in vrednostni papirji so lahko v hrambi pri notarju.

Pravne zbirke podatkov

Na spletni strani notarske zbornice sta na voljo seznam vseh notarjev v Sloveniji z njihovimi kontaktnimi podatki in osnovni iskalnik.

Na spletni strani notarske zbornice je omogočen tudi dostop do treh registrov, ki jih vodi notarska zbornica:

Drugi pravniški poklici

Sodniški pomočnik PDF (372 Kb) en

Državni odvetniki

Vloga državnega odvetnika je opredeljena v nov em Zakon u o državnem odvetništvu, ki se je začel uporabljati 20. novembra 2017 in ki je temeljito prenovil institucijo Državnega pravobranilstva .

Državno odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji, pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami ter pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami, opravlja pa tudi naloge pravnega svetovanja, mirnega reševanja sporov v predhodnem postopku in druge naloge, določene s tem ali drugimi zakoni.

Naloge državnega odvetništva opravlja ta generalni državni odvetnik in namestnik generalnega državnega odvetnika kot funkcionarja ter višji državni odvetnik i, državni odvetnik i in kandidat i za državnega odvetnika, ki imajo po novem status javnih uslužbencev. Z namenom preprečitve političnega kadrovanja je v postopku izbire generalnega državnega odvetnika in višjih državnih odvetnikov predvideno mnenje Komisije za presojo ustreznosti kandidatov, sestavljene iz neodvisnih strokovnjakov.

Generalnega državnega odvetnika imenuje Vlada RS na obrazložen predlog ministra za pravosodje po predhodni pridobitvi mnenja Komisije za presojo ustreznosti kandidatov. Namestnika generalnega državnega odvetnika pa na predlog generalnega državnega odvetnika s soglasjem ministra za pravosodje imenuje Vlada RS, ki pa mora biti imenovan izmed višjih državnih odvetnikov. Mandat tako generalnega državnega odvetnika kot njegovega namestnik a traja 6 le z možnostjo ponovnega imenovanja. Z a opravljanje nalog višjega državnega odvetnika, državnega odvetnika in kandidata za državnega odvetnika pa je treba skleniti delovno razmerje, pri katerem je treba poleg posebnih pogojev, ki jih določa Zakon o državnem odvetništvu, izpoln jevati tudi pogoje, določen e z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

Pri opravljanju nalog pravnega zastopanja v posamezni zadevi je državni odvetnik samostojen.

Sorodne povezave

Informacije o prav poklicih na spletni strani generalnega državnega tožilca Republike Slovenije

Informacije o prav Informacije o prav poklicih na spletni strani slovenskega sodstva

Informacije o prav poklicih na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije

Informacije o prav poklicih na spletni strani Notarske zbornice Slovenije

Informacije o prav poklicih na spletni strani D ržavnega odvetništva

Zadnja posodobitev: 21/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Rückmeldungen

Teilen Sie uns Ihre Anmerkungen zu unserem neuen Portal über das nachstehende Formular mit.