Na področju civilnega pravosodja se bodo postopki, ki še potekajo, in postopki, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, nadaljevali po pravu EU. Evropski portal e-pravosodje bo na podlagi vzajemnega priznavanja ohranil informacije, povezane z Združenim kraljestvom, do konca leta 2024.

Zakonita selitev v tujino z otroki

Anglija in Wales
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 V katerih primerih lahko eden od staršev zakonito premesti otroka v drugo državo brez soglasja drugega starša?

Pravo Anglije in Walesa vsebuje določbe o zakoniti premestitvi otroka iz Združenega kraljestva. Odločba o ureditvah v zvezi z otrokom je odločba, s katero sodišče določi, s kom naj otrok živi ali preživlja čas. Oddelek 13(2) zakona o otrocih iz leta 1989 (Children Act 1989) omogoča osebi z odločbo o ureditvi v zvezi z otrokom (prej znani kot odredba o prebivališču in stikih), da zadevnega otroka premesti iz Združenega kraljestva za obdobje, ki je krajše od enega meseca (na primer za počitnice).

To je skladno z oddelkom 1(4) zakona o odvzemu otroka iz leta 1984 (Child Abduction Act 1984), ki določa, da oseba ne stori kaznivega dejanja s tem, da otroka odpelje ali pošlje iz Združenega kraljestva, če gre za osebo, ki ima pravico starševske skrbi na podlagi veljavne odločbe o ureditvi v zvezi z otrokom, in če gre za premestitev, ki je krajša od enega meseca.

Kadar ni veljavne odločbe o ureditvi v zvezi z otrokom, lahko starš, ki izključno sam izvaja starševsko skrb, zakonito premesti otroka iz Združenega kraljestva brez dovoljenja drugega starša. Vendar lahko drugi starš, ki ne izvaja starševske skrbi, premestitev otroka iz sodne pristojnosti prepreči tako, da na sodiščih v Angliji in Walesu zaprosi za prepoved premestitve. Tak starš lahko na sodišču zaprosi tudi za sodno odločbo v zvezi s starševsko skrbjo. Starševska skrb je določena v oddelku 3(1) zakona o otrocih iz leta 1989.

2 V katerih primerih je za premestitev otroka v drugo državo nujno soglasje drugega starša?

Oddelek 13 zakona o otrocih iz leta 1989 določa, da če v zvezi z otrokom obstaja veljavna odločba o ureditvi v zvezi z otrokom, zadevnega otroka nihče ne more premestiti iz Združenega kraljestva brez pisnega soglasja vsake osebe, ki glede zadevnega otroka izvaja starševsko skrb, ali brez dovoljenja sodišča.

Poleg tega oddelek 1 zakona o odvzemu otroka iz leta 1984 določa, da starš (in navedene druge osebe, kar vključuje osebo, ki je otrokov skrbnik, osebo, ki ima pravico starševske skrbi na podlagi veljavne odločbe o ureditvi v zvezi z otrokom, ali osebo, s katero otrok živi) stori kaznivo dejanje (odvzem otroka), če otroka odpelje ali pošlje iz Združenega kraljestva brez ustreznega soglasja (tj. soglasja otrokove matere in očeta, če ta izvaja starševsko skrb – oziroma soglasje drugih zgoraj navedenih oseb).

Kadar ne obstaja odločba o ureditvi v zvezi z otrokom, vendar pa več kot ena oseba izvaja starševsko skrb, nobena oseba, ki izvaja starševsko skrb glede zadevnega otroka, ne sme premestiti otroka iz Združenega kraljestva brez soglasja ostalih oseb, ki izvajajo starševsko skrb, ali brez dovoljenja sodišča.

3 Kako je mogoče otroka zakonito premestiti v drugo državo, če drugi starš za premestitev ne da potrebnega soglasja?

Starš, ki ima pravico starševske skrbi na podlagi odločbe o ureditvi v zvezi z otrokom in ki želi otroka trajno premestiti iz Združenega kraljestva, se lahko zakonito preseli z otrokom brez posredovanja sodišča, če ima pisno soglasje drugega starša oziroma druge osebe, ki izvaja starševsko odgovornost. Če taka oseba soglasje zavrne, je treba pri sodišču zaprositi za dovoljenje za trajno premestitev otroka iz Anglije in Walesa (oddelek 13(1) zakona o otrocih iz leta 1989).

Če ne obstaja veljavna odločba o ureditvi v zvezi z otrokom in če katera koli oseba, ki izvaja starševsko skrb, zavrne soglasje, mora oseba, ki izvaja starševsko skrb in ki želi zadevnega otroka trajno premestiti iz Združenega kraljestva, pri sodišču zaprositi za dovoljenje.

V Angliji in Walesu je pri odločanju v zadevah glede mednarodne premestitve korist otroka vedno najpomembnejši in odločilni dejavnik. Sodniki na sodiščih za družinske zadeve pred sprejetjem neodvisne odločitve upoštevajo vse informacije v zvezi s posameznim primerom, s katerimi razpolagajo. Predvsem si prizadevajo za odločitev, ki je v korist otroka. Dobrobit otroka je najpomembnejši in odločilni dejavnik. Zakon o otrocih iz leta 1989 zagotavlja zakonsko zaščito koristi otroka v zadevah v zvezi s premestitvijo otrok iz Anglije in Walesa.

4 Ali za začasno premestitev (npr. dopust, zdravstvena oskrba itn.) in za trajno premestitev veljajo ista pravila? Priložite ustrezne obrazce za soglasje, če ti obstajajo.

V odgovoru na vprašanje 1 zgoraj so navedene določbe o zakoniti premestitvi otroka iz Združenega kraljestva za obdobje, krajše od enega meseca. Oseba, ki ima pravico starševske skrbi na podlagi odločbe o ureditvi v zvezi z otrokom, lahko odpelje otroka v tujino za manj kot mesec dni in torej ne potrebuje dovoljenja drugega starša, da odpelje otroka na počitnice.

Zadnja posodobitev: 10/08/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.