Roki v postopkih

Portugalska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Procesni roki so lahko prekluzivni (perentório), kadar z njihovim iztekom preneha pravica do izvedbe dejanja, ali odložni (dilatório), kadar je do določenega datuma odložena možnost izvedbe dejanja ali datum, ko začne teči drug rok.

Za procesne roke se uporabljajo pravila iz členov 138 do 143 zakonika o civilnem postopku.

Izračun procesnih rokov ali rokov, ki jih določijo sodišča, urejajo pravila iz členov 278, 279 in 296 civilnega zakonika.

Kar zadeva roke v civilnih zadevah, njihovo dolžino in učinek na pravna razmerja urejajo členi od 296 do 333 civilnega zakonika.

Zlasti zastaralne roke (prazos de prescrição) in prekluzivne roke (prazos de caducidade) urejajo pravila iz členov 300 do 327 oziroma iz členov 328 do 333 civilnega zakonika.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Za ta namen je Portugalska Evropsko komisijo obvestila o naslednjih državnih praznikih:

1. januar, 7. april (veliki petek), 9. april (velikonočna nedelja), 25. april, 1. maj, 8. junij (telovo), 10. junij, 15. avgust, 5. oktober, 1. november ter 1., 8. in 25. december.

Komisija je ta seznam objavila v Uradnem listu Evropske unije št. 2023/C 39/07, ki je na voljo tukaj.

Države članice ta seznam pošljejo Komisiji vsako leto. Nekateri prazniki so spremenljivi in ne padejo vedno na zgoraj navedeni datum.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Splošno pravilo v portugalskem civilnem pravu je, da morajo stranke, če ni posebne določbe, v desetih dneh zaprositi za kakršno koli dejanje ali sodni postopek, se sklicevati na ničnost, vložiti posredni ugovor ali uveljavljati katero koli drugo procesno pravico; prav tako mora stranka v desetih dneh odgovoriti na zahtevek druge stranke (člen 149 zakonika o civilnem postopku).

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Praviloma začne rok za odgovor vedno teči z vročitvijo obvestila o zadevnem dejanju (člen 149(2) zakonika o civilnem postopku).

Med postopki se obvestila za stranke vročajo njihovim pravnim zastopnikom.

Kadar je namen vročitve obvestila vabilo stranki, naj osebno nastopi pred sodiščem, je treba poleg vročitve zastopniku obvestilo s priporočeno pošto poslati tudi stranki in v njem navesti datum, kraj in namen njenega nastopa.

Zastopnikom se obvestilo vroča po elektronski pošti (glej izvedbeno odredbo (Portaria) št. 280/13 z dne 26. avgusta 2013, ki je na voljo tukaj), datum vročitve pa potrdi računalniški sistem, pri čemer se šteje, da je bila vročitev opravljena tretji dan po tem dnevu ali, če ta dan ni delovni dan, prvi delovni dan po tem dnevu.

Za vabilo s priporočenim pismom s povratnico „se šteje, da je opravljeno na dan, ko je povratnica podpisana, in da ga je prejela vabljena oseba, tudi če je povratnico podpisala tretja oseba, pri čemer se šteje, če se ne dokaže nasprotno, da je bilo pismo nemudoma izročeno naslovniku“ (člen 230(1) zakonika o civilnem postopku).

Kadar se vabilo vroči po pravnem zastopniku, sodnem izvršitelju ali sodnem uradniku, ki stopi v stik z vabljeno osebo, začne rok teči, ko zadevna oseba podpiše zapisnik o vročitvi.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Da. Glej odgovor na prejšnje vprašanje.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Dejanski datum dejanja, dogodka, odločbe, vabila ali vročitve se ne šteje (člen 279, točka (b), civilnega zakonika).

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Kadar se rok za izvedbo procesnega dejanja izteče na dan, ko so sodišča zaprta, se podaljša do naslednjega delovnega dne (člen 138(2) zakonika o civilnem postopku).

Sodne počitnice trajajo od 22. decembra do 3. januarja, od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka in od 16. julija do 31. avgusta.

Sodišče lahko z obrazloženim sklepom in po zaslišanju strank prekine procesni rok v skladu s členom 269(1), točka (c), zakonika o civilnem postopku.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Pri izračunu roka se ne upošteva dan – niti ura, če je rok izražen v urah –, na katerega se je zgodil dogodek, od katerega začne teči rok, v skladu s členom 279(b) zakonika o civilnem postopku.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, ki začne teči na določen datum, se izteče ob 24.00 (ob polnoči) ustreznega dne v zadnjem tednu, mesecu ali letu, če pa v zadnjem mesecu ni ustreznega dne, se rok izteče zadnji dan zadevnega meseca (člen 279(c) civilnega zakonika).

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Ker so sodišča odprta le na delovne dni ter ker se nedelje in državni prazniki štejejo za sodne počitnice, se roki, ki se iztečejo na nedeljo ali državni praznik, podaljšajo do prvega delovnega dne, če mora biti zadevno dejanje opravljeno na sodišču.

Pravilo za izračun vseh procesnih rokov je, da se rok za izvedbo procesnega dejanja podaljša do naslednjega delovnega dne, če se izteče na datum, ko so sodišča zaprta (člen 138(2) zakonika o civilnem postopku).

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Procesni rok, določen z zakonom, se lahko v določenih primerih podaljša.

S soglasjem strank se lahko rok podaljša enkrat za enako obdobje (člen 141 zakonika o civilnem postopku).

V primeru upravičenega vzroka zakon omogoča podaljšanje roka (člen 140 zakonika o civilnem postopku).

Zakon prav tako omogoča izvedbo dejanja v prvih treh delovnih dneh po izteku roka, ob plačilu globe (glej člen 139 zakonika o civilnem postopku).

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Rok za vložitev pravnega sredstva je 30 dni od vročitve odločbe (člen 638 zakonika o civilnem postopku) ter 15 dni v nujnih primerih in primerih, določenih v členu 644(2) in členu 677 zakonika o civilnem postopku.

V navedenih primerih, kadar odločba ni sporočena, rok teče od dneva, ko je zadevna oseba izvedela za odločbo.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Zakonsko predpisanih procesnih rokov ni mogoče skrajšati. Vendar mora sodišče določiti datum ali rok za nastop zadevnih strank pred sodiščem.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Če se sodni poziv na obravnavo vroči zunaj geografskega območja okrožja sodišča, pred katerim poteka postopek, se rok, v katerem lahko pozvana oseba vloži odgovor na tožbo, s katerim izpodbija posamezno civilno tožbo, podaljša (člen 245 zakonika o civilnem postopku).

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Z iztekom obvezujočega roka preneha pravica do izvedbe dejanja. Vendar se lahko dejanje zaradi upravičenega vzroka opravi po izteku roka, ne glede na to pa se lahko opravi tudi v prvih treh delovnih dneh po izteku roka, vendar je treba nemudoma plačati denarno kazen (člen 139 zakonika o civilnem postopku).

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Dejanje se lahko zaradi upravičenega vzroka opravi po izteku roka.

V skladu s členom 140 zakonika o civilnem postopku se za upravičen vzrok šteje dogodek, ki ga ni mogoče pripisati stranki ali njenim zastopnikom ali pooblaščencem in ki je preprečil pravočasno izvedbo določenega dejanja. V tem primeru mora stranka, ki trdi, da je šlo za upravičen vzrok, nemudoma predložiti dokaze o tem.

Ne glede na upravičen vzrok se lahko dejanje opravi v prvih treh delovnih dneh po izteku roka, vendar je treba plačati denarno kazen, kot je navedeno zgoraj, sodišče pa se lahko izjemoma odloči za znižanje ali odpravo denarne kazni v primerih očitno težkih finančnih razmer ali če je znesek očitno nesorazmeren, zlasti pri tožbah, pri katerih ni potrebno imenovanje pravnega zastopnika in je dejanje opravila stranka sama.

Sorodne povezave

Zadnja posodobitev: 12/12/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.