Na področju civilnega pravosodja se bodo postopki, ki še potekajo, in postopki, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, nadaljevali po pravu EU. Evropski portal e-pravosodje bo na podlagi vzajemnega priznavanja ohranil informacije, povezane z Združenim kraljestvom, do konca leta 2022.

Roki v postopkih

Severna Irska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Čas za vložitev odgovora na tožbo – v postopkih, ki tečejo pred višjim sodiščem, se mora toženec, če prebiva v Severni Irski, zglasiti na sodišču v 14 dneh po vročitvi poziva na obravnavo (člen 10) (vključno z dnem vročitve), čeprav se lahko zglasi kadar koli kasneje, dokler ni zoper njega izdana sodna odločba. Za navzočnost po izdani sodbi je potrebno dovoljenje (ali soglasje) (člen 12 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980). Toženec mora vložiti odgovor na tožbo v 6 tednih po dostavi tožbenega zahtevka, 6 tednih po svoji navzočnosti ali 6 tednov po izdaji dovoljenja za ugovor zahtevku, kar koli je pozneje (člen 18). V postopkih, ki tečejo pred grofijskim sodiščem, mora toženec obvestilo o nameri ugovarjati zahtevku vročiti 21 dni po tem, ko mu je bila vročena civilna listina (člen 12 poslovnika grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981).

Čas za izvršitev sodne odločbe – na podlagi člena 16 zakona (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989 ni mogoče vložiti tožbe zoper nobeno sodno odločbo, če je od dneva začetka njene izvršljivosti preteklo šest let.

Zastaralni roki – na splošno velja šestletni zastaralni rok in se uporablja na primer za:

  • zastaranje odškodninskih tožb (člen 6 zakona (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989);
  • zastaranje v primeru zaporednih prenosov ali prenehanja naslova lastnika in predelanega blaga (člen 17 zakona (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989).

Za druge vrste zadev se zastaralni roki razlikujejo. Na primer:

zastaralni rok tožb v zvezi s poslabšanjem zdravja ljudi znaša tri leta (člen 7 zakona (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Člen 3 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 v povezavi s členom 5 zakona (Severne Irske) o razlagi iz leta 1978 in člena 43 poslovnika grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981 v povezavi s členom 39 zakona (Severne Irske) o razlagi iz leta 1954 obravnavajo uporabo in razlago poslovnika vrhovnega sodišča oziroma poslovnika grofijskega sodišča v smislu izračuna rokov.

Poleg sobote in nedelje dela prosti dnevi v Severni Irski zajemajo naslednje praznike:

  • novo leto: 1. januar;
  • dan sv. Patrika: 17. marec;
  • velikonočni ponedeljek: ponedeljek po veliki noči;
  • velikonočni torek: torek po veliki noči;
  • pomladni praznik v začetku maja: prvi ponedeljek v maju;
  • pomladni praznik: zadnji ponedeljek v maju;
  • julijska praznična dneva: 12. in 13. julij;
  • poletni praznik: zadnji ponedeljek v avgustu;
  • božič: 25. december;
  • dan obdarovanja: 26. december.

Kadar božič, dan obdarovanja ali novo leto padejo na konec tedna, je praznik naslednji delovni dan. Če sta na primer 25. in 26. december sobota oziroma nedelja, sta naslednji ponedeljek in torek praznika.

Poleg tega so vsa sodišča za božič in tudi veliki petek zaprta še en dan.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Zakon (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989 – ta določa številne roke za začetek postopka in tudi druga obdobja, v katerih mora biti na primer izvršena sodna odločba ali pa morajo stranke opraviti druga procesna dejanja. Nadaljnje informacije so navedene v odgovoru na vprašanje 1 zgoraj.

Zakon (Severne Irske) o tujih zastaralnih rokih iz leta 1985 – ta določa, da se vsako pravo v zvezi z zastaranjem tožb za namene zadev, v katerih se uporablja tuje pravo ali izvajajo odločitve tujih sodišč, obravnava kot vsebinska in ne postopkovna zadeva. Uporablja se za arbitražne in tudi sodne postopke na sodiščih v Severni Irski, kadar je treba upoštevati pravo druge države.

Poslovnik sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 in poslovnik grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981 – vsebujeta postopkovna pravila za civilna sodišča v Severni Irski in roke za različne vrste tožb.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Na splošno začne rok za vložitev odgovora na tožbo teči z dnem vročitve obvestila o začetku postopka – glej odgovor na vprašanje 1 zgoraj. Na podlagi zakona (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989 začne rok običajno teči od dneva pomembnega dogodka, na primer šestletni rok za izvršitev sodne odločbe začne teči z dnem začetka njene izvršljivosti.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Da – če je poziv na obravnavo vročen po pošti ali če je pisanje nameščeno v hišni predalčnik, se šteje za vročeno sedmi dan (vključno s koncem tedna) po tem (člen 10, pravilo 1 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980), čeprav bi se v primeru, če bi bilo poslano v nedeljo, štelo za vročeno v ponedeljek, osem dni po pošiljanju. Podobno se za civilno listino, ki jo vroči odvetnik s pošto prvega razreda, šteje, da je vročena sedmi delovni dan po njenem pošiljanju (brez dneva pošiljanja), vendar pa za razliko od pravila, ki velja za višje sodišče, sedemdnevni rok ne vključuje sobote, nedelje in praznikov (člen 43, pravilo 19A poslovnika grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981).

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Člen 3, pravilo 2, poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 se uporablja za vsak rok, ki ga določa poslovnik ali katera koli sodna odločba, sklep ali odredba za opravo nekega procesnega dejanja. Kadar se zahteva, da se procesno dejanje opravi v navedenem roku po ali pred navedenim datumom, začne rok običajno teči takoj po navedenem datumom. Kadar se zahteva, da se procesno dejanje opravi v roku navedenega števila celih dni pred ali po navedenim datumom, mora med dnevom oprave procesnega dejanja in navedenim datumom preteči najmanj navedeno število dni.

Člen 43, pravilo 17 poslovnika grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981 se uporablja za roke, ki jih določa poslovnik. Če se zahteva oprava neke zadeve v določenem roku, ko nastopi določen dogodek ali po tem, začne rok teči, ko se konča dan, ko je dogodek nastopil, razen če ni navedeno, da se navedeni dan všteva v rok.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Člen 3, pravilo 2 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 določa, da če bi zadevni rok, kadar ta znaša največ sedem dni, vključeval soboto, nedeljo ali praznik, božič ali veliki petek, se navedeni dan ne všteva v rok. Člen 3, pravilo 3 določa, da razen v primeru, ko sodišče obdobje dolgih počitnic, tj. poletnih počitnic, odredi drugače, se to obdobje ne všteva v izračun katerega koli roka, ki ga določa poslovnik ali kateri koli sklep ali odredba za vročanje, vložitev ali spremembo vloge. Člen 3, pravilo 4 določa, da če rok, ki ga določa pravilnik ali katera koli sodna odločba, sklep ali odredba za opravo nekega procesnega dejanja v pisarni vrhovnega sodišča, poteče na dan, ko je navedena pisarna zaprta, ali če ga iz kakršnega koli razloga navedenega dne ni mogoče opraviti, se procesno dejanje šteje za opravljeno pravočasno, če je opravljeno naslednji dan, ko je navedena pisarna odprta.

Člen 43, pravilo 17 poslovnika grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981 določa, da kadar poslovnik zahteva, da se nekaj opravi v največ tridnevnem roku, se v ta rok ne vštevajo sobota, nedelja ali drug dan, ko je pisarna zaprta. Kadar se rok, predpisan za opravo nekega procesnega dejanja, izteče na soboto, nedeljo ali drug dan, ko je pisarna zaprta, se lahko procesno dejanje opravi naslednji dan, ko je pisarna odprta. Slednja določba vključuje tudi roke, predpisane z odredbo ali sklepom.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Člen 3, pravilo 1 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 določa, da brez poseganja v člen 5 zakona o razlagi iz leta 1978 pri njegovi uporabi za poslovnik beseda „mesec“ pomeni koledarski mesec, kadar se pojavi v kateri koli sodni odločbi, sklepu, odredbi ali drugi listini, razen če sobesedilo ne zahteva drugače.

Čeprav ni izrecno predpisano, velja, da če je rok izražen v letih, je podobno mišljeno koledarsko leto, če se „leto“ uporabi v kateri koli sodni odločbi, sklepu, odredbi ali drugi listini.

V zvezi s postopki, ki tečejo pred grofijskim sodiščem, se uporablja člen 39 zakona (Severne Irske) o razlagi iz leta 1954 in določa, da „leto“ pomeni 12 (koledarskih) mesecev, „mesec“ pa pomeni koledarski mesec.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Člen 3, pravilo 2 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 določa, da če se zahteva, da je neko procesno dejanje opravljeno najpozneje v navedenem roku pred navedenim dnevom, rok poteče tik pred navedenim dnevom.

V poslovniku grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981 se v skladu s členom 39 zakona (Severne Irske) o razlagi iz leta 1954 v rok, za katerega je navedeno, da se izteče na navedeni dan, ali ki je izračunan na navedeni dan, navedeni dan všteva.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Člen 3, pravilo 2 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 določa, da če bi zadevni rok, kadar ta znaša največ sedem dni, vključeval soboto, nedeljo ali praznik, božič ali veliki petek, se navedeni dan ne všteva v rok. Člen 3, pravilo 3 določa, da razen v primeru, ko sodišče obdobje dolgih počitnic, tj. poletnih počitnic, odredi drugače, se to obdobje ne všteva v izračun katerega koli roka, ki ga določa poslovnik ali kateri koli sklep ali odredba za vročanje, vložitev ali spremembo vloge. Člen 3, pravilo 4 določa, da če rok, ki ga določa pravilnik ali katera koli sodna odločba, sklep ali odredba za opravo nekega procesnega dejanja v pisarni vrhovnega sodišča, poteče na dan, ko je navedena pisarna zaprta, ali če ga iz kakršnega koli razloga navedenega dne ni mogoče opraviti, se procesno dejanje šteje za opravljeno pravočasno, če je opravljeno naslednji dan, ko je navedena pisarna odprta.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

-

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Splošni rok za pritožbo zoper sodne odločbe višjega sodišča znaša šest tednov, za pritožbe zoper odredbe grofijskega sodišča pa 21 dni. Roki za vložitev vloge za sodno presojo odločbe organa, če ste do tega upravičeni na podlagi zakonske določbe, je 21 dni, razen če zadevna zakonska določba ne določa drugače.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Če tožnik meni, da obstajajo izjemni razlogi, lahko sodišče zaprosi za takojšnjo obravnavo vloge in ne da bi bile nasprotni stranki vročene kakršne kole listine, tj. ex parte ali „brez obvestila“. Če sodnik izda sklep ex parte ali „brez obvestila“, se tožniku določi nadaljnji rok za sodno obravnavo. Toženec se bo imel pravico te obravnave udeležiti, tako da lahko sodnik zasliši obe stranki, preden se odloči za izdajo drugega sklepa.

Nadaljnje možnosti za podaljšanje roka so določene v delu IV zakona (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989. Na primer roki se lahko podaljšajo v primerih, v katerih je tožnik invalid (člen 48 zakona o zastaranju iz leta 1980).

Če poslovnik sodišča ne določa drugače ali če sodišče ne odredi drugače, se lahko rok, ki ga navaja poslovnik ali odredi sodišče osebi za opravo nekega procesnega dejanja, spremeni s pisnim sporazumom med strankama. Poleg tega imajo sodniki pooblastila za spreminjanje rokov.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ne. Stranka ne izgubi ugodnosti take tuje zakonodaje.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če toženec postopku ne ugovarja ali z njim ne soglaša v roku, lahko tožnik vloži zahtevek za izdajo zamudne sodbe. Vendar pa ima toženec še vedno možnost vložiti pritožbo zoper navedeno odločbo ali pa lahko sodišče sodbo razveljavi.

Na voljo so tudi druge sankcije, povezane z vodenjem zadev. Če se na primer od stranke zahteva, naj nekaj predloži, npr. izvedensko poročilo, do določenega roka, in ta tega ne stori, lahko sodišče odredi, da je navedeno poročilo nedopustno.

Sodišče lahko uporabi tudi sankcije, kot je razžalitev.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Stranke, ki so rok zamudile, se lahko zglasijo na sodišču in prosijo za podaljšanje roka. Če je bila zaradi izteka roka izdana zamudna sodba, se lahko pritožijo ali zaprosijo za njeno razveljavitev.

Zadnja posodobitev: 04/03/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.