1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?
Luksemburško pravo določa roke za začetek postopka, roke za opravo procesnih dejanj, roke za nastop pred sodiščem, roke zaradi oddaljenosti itd.
Zastaralni in prekluzivni roki, ki niso izključno procesne narave, na tem mestu niso obravnavani.
2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.
Sobota in nedelja se štejeta za dela prosta dneva, enako tudi naslednji državni prazniki:
- novo leto, velikonočni ponedeljek, 1. maj, vnebohod, binkoštni ponedeljek in 23. junij (luksemburški dan državnosti),
- Marijino vnebovzetje, vsi sveti ter 25. in 26. december.
3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?
Procesni roki so odvisni od predmeta in vrste postopka.
4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?
Rok začne teči opolnoči na dan sprejetja akta, dogodka, sprejetja odločitve ali vročitve akta.
5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?
Da, če se vročitev po sodnem izvršitelju ali obveščanje po tajniku sodišča zahteva po zakonu, dan vročitve ali uradnega obvestila ni nujno dan, ko zadevna oseba dokument dejansko dobi v roke (na primer če se sprejem dokumenta zavrne, če se dokument pusti na strankinem domu itd.).
6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?
Vsi procesni roki se štejejo od polnoči na dan sprejetja akta, dogodka, sprejetja odločitve ali vročitve, na podlagi katerih je rok začel teči.
7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?
Pri izračunu rokov se vštevajo zakonsko določeni državni prazniki, sobote in nedelje.
8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?
Pri izračunu rokov se vštevajo zakonsko določeni državni prazniki, sobote in nedelje.
9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?
Vsi procesni roki se iztečejo zadnji dan opolnoči.
Če je rok izražen v tednih, se izteče s pretekom tistega dne v zadnjem tednu, ki se po imenu ujema z dnem sprejetja akta, dogodka, sprejetja odločitve ali vročitve, na podlagi katerih je rok začel teči.
Če je rok izražen v mesecih ali letih, se konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu ali v zadnjem letu, ki se po številki dneva v mesecu ujema z dnem sprejetja akta, dogodka, sprejetja odločitve ali vročitve, na podlagi katerih je rok začel teči. Če v mesecu ni ustrezne številke dneva, se rok izteče na zadnji dan v mesecu.
Če je rok izražen v mesecih in dnevih ali v delih meseca, se najprej štejejo celi meseci in nato dnevi ali deli meseca; pri izračunu delov meseca se šteje, da ima mesec 30 dni.
10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?
Rok, ki bi se iztekel v soboto, nedeljo, na državni praznik ali nadomestni dan praznika, se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne. Enako velja za rok predložitve dokumentov občinskim uradom, če občinske službe na zadnji dan roka nimajo uradnih ur.
11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?
Če se zoper osebe, ki imajo stalno prebivališče v tujini, začne sodni postopek pred luksemburškim sodiščem, zanje veljajo roki zaradi oddaljenosti. Ti roki so 15 do 35 dni, odvisno od tega, kje toženec prebiva.
12 Kakšni so roki za pritožbe?
Praviloma so pritožbeni roki 40 dni, v primeru oseb s stalnim prebivališčem v tujini pa se podaljšajo za rok zaradi oddaljenosti. Pritožbe zoper sodne odločbe, ki niso začasno izvršljive, je mogoče vložiti šele po preteku osmih dni.
Rok za vložitev predloga za razveljavitev zamudne sodbe je 15 dni od vročitve oz. uradnega obvestila.
Zoper odredbe, izdane po hitrem postopku (ordonnances de référé), se je mogoče pritožiti v 15 dneh od vročitve. Če je takšna odredba izdana v nenavzočnosti toženca, je rok za vložitev predloga za njeno razveljavitev osem dni od vročitve. Rok za vložitev predlogov za razveljavitev teče hkrati s pritožbenim rokom.
13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?
V primeru hitrega postopka se izda sodni poziv z vabilom na obravnavo, pri čemer se razpiše narok, ki je navadno predviden za take obravnave. Za nujne zadeve lahko predsednik sodišča ali njegov namestnik izda sodni poziv z vabilom na obravnavo, odprto za javnost, na sodišču ali strankinem domu, pri čemer je lahko narok razpisan tudi za konec tedna, na državni praznik ali na dan, ki je po navadi dela prost dan.
14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?
Če se stranki, ki ima stalno prebivališče zunaj Luksemburga, vroči sodni poziv z vabilom, naj se osebno udeleži obravnave v Luksemburgu, se uporabljajo navadni roki, razen če jih sodišče podaljša.
15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?
Če tožba ni vložena v roku, nastopi zastaranje. Če se rok za opravo procesnih dejanj izteče, se tožbe praviloma zavržejo ali se črtajo iz vpisnika.
16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?
Kadar stranka tožbe ne vloži v predpisanem roku, se lahko nastop zastaranja zaradi izteka roka prekliče, če stranka iz razlogov, na katere ni mogla vplivati, ni bila pravočasno seznanjena z aktom, s sprejetjem katerega je začel teči rok, ali če ni imela možnosti za vložitev tožbe. Vloga je dopustna samo, če se vloži v 15 dneh od seznanitve zadevne stranke z aktom, s sprejetjem katerega je rok začel teči, ali od dneva, ko se stranki omogoči vložitev tožbe. Vloge so praviloma dopustne največ eno leto po izteku roka, ki bi sicer tekel od sprejetja akta. Ti roki nimajo odložilnega učinka.
Zastaranje nastopi, če se postopek ustavi za tri leta. Ta rok se podaljša za šest mesecev v vseh zadevah, v katerih obstajajo razlogi za vložitev predloga za obnovo postopka ali imenovanje novega zastopnika. Nastop zastaranja pomeni le konec postopka, ne pa tudi prekluzije pravice do vložitve tožbe. Stranka, ki želi vložiti tožbo, mora nato začeti nov postopek za uveljavitev svojih pravic, razen če tak postopek zastara sam po sebi.
Zoper sklep o črtanju tožbe iz vpisnika zaradi tega, ker odvetniki niso upoštevali predpisanih rokov, ni pritožbe.
Sorodne povezave
http://www.legilux.lu/
