

Poišči informacije po področjih
Procesni roki so obdobja, v katerih je treba opraviti neko procesno dejanje.
Roke je mogoče razdeliti v kategorije, odvisno od tega, koga zavezujejo.
Roki, ki jih mora upoštevati sodišče, sodnik ali sodni izvršitelj, so določeni z zakonom in so običajno kratki. V civilnih postopkih trajajo od enega do trideset dni (na primer, člen 102(2) zakona o civilnem postopku (Civilprocesa likums): 15 dni; člen 140(9): 30 dni; člen 341.6(2): 15 dni). Sodnik mora o dopustitvi tožbe odločiti v sedmih dneh od njenega prejetja, če pa se tožba nanaša na vrnitev otroka v Latvijo in jo bo treba poslati v tujino, je treba odločitev sprejeti na sodni obravnavi v 15 dneh po začetku postopka. Odločitev o ukrepih za zavarovanje terjatve je treba sprejeti najpozneje dan po začetku postopka. Odločitev o začasni zaščiti pred nasiljem je treba sprejeti najpozneje naslednji delovni dan po prejetju predloga, če ni treba zahtevati dodatnih dokazov ali če bi odlašanje lahko bistveno vplivalo na pravice tožnika; v drugih primerih jo je treba sprejeti v 20 dneh po prejetju predloga. Za nekatere kategorije zadev obstaja rok, v katerem je treba začeti obravnavo ali preizkus zadeve in jo končati z odločitvijo. Izvod sodbe ali odločbe je treba poslati najpozneje v treh dneh po razglasitvi sodbe ali odločbe, če pa je izdana skrajšana sodba, v treh dneh od sestave popolne sodbe. Z zakonom so določeni tudi drugi roki. Sodišče ali sodni izvršitelj mora včasih nekatera dejanja opraviti takoj. V nekaterih primerih, določenih z zakonom, obstajajo splošni roki, ki jih lahko sodišča ali sodniki natančno opredelijo in si tako sami postavijo rok, v katerem je treba opraviti neko dejanje. V zapletenih zadevah lahko sodišče sestavi skrajšano sodbo, ki vsebuje samo uvodni del in izrek. Nato mora v 14 dneh sestaviti popolno sodbo in določiti datum, ko bo taka sodba pripravljena. V zakonu o civilnem postopku niso določeni roki, v katerih mora sodišče pripraviti civilno zadevo in odločiti o njej. Vendar je v členu 28 zakona o sodstvu navedeno, da mora sodišče zaradi zagotovitve obrambe pravic osebe, ki so bile kršene, zadevo proučiti „pravočasno“ (savlaicīgi), kar pomeni, da mora o njej odločiti, kakor hitro je mogoče. Obenem so kot izjema od rednega sodnega postopka v zakonu o civilnem postopku določeni posebni roki za proučitev tožb v nekaterih kategorijah civilnih zadev, za katere veljajo posebni postopki: na primer, sodnik mora o zahtevku za izvršitev nespornih zahtevkov (saistību bezstrīdus piespiedu izpildīšana) odločiti v sedmih dneh od njegovega prejetja. Poleg tega je v posebni zakonodaji določeno, o katerih zadevah je treba odločati v izrednem postopku (na primer, prednost je treba dati tožbam v zvezi z zagotavljanjem otrokovih pravic in interesov, kot je določeno v zakonu o varstvu otrokovih pravic).
Roki za procesna dejanja, ki jih morajo opraviti stranke v postopku – ti roki so določeni v zakonu o civilnem postopku – 14 dni pred sodno obravnavo za predložitev dokazov, razen če je sodnik določil drugačen rok; 10 dni za vložitev posebne pritožbe (blakus sūdzība); 20 dni za vložitev pritožbe (apelācija) itd. Vendar v večini primerov roke za stranke v postopku in druge zainteresirane strani določi sodišče, sodnik ali sodni izvršitelj, ki opredeli določen datum za rok, ki je v zakonodaji določen le splošno, ali samostojno določi datum ob upoštevanju vrste procesnega dejanja, oddaljenosti kraja prebivališča ali lokacije osebe in drugih okoliščin.
Roke za osebe, ki niso stranke v zadevi, določi samo sodišče ali sodnik.
Glavni roki so:
Rok za prekinitev postopka:
Rok za vložitev pritožbe (apelācija): pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje se lahko vloži v 20 dneh od razglasitve sodbe. Če je razglašena skrajšana sodba, rok za vložitev pritožbe teče od datuma, ki ga sodišče določi za sestavo popolne sodbe. Če je popolna sodba sestavljena po določenem datumu, rok za vložitev pritožbe zoper to sodbo teče od datuma, ko je bila sodba dejansko sestavljena. Pritožba, vložena po roku, ni dopustna in se vrne vložniku.
Rok za vložitev posebne pritožbe (blakus sūdzība): posebna pritožba se lahko vloži v 10 dneh od dneva, ko sodišče sprejme izpodbijano odločbo, razen če je v zakonu o civilnem postopku določeno drugače. Posebna pritožba, vložena po roku, ni dopustna in se vrne vložniku.
Rok za vložitev predloga za upoštevanje novoodkritih dejstev: rok za vložitev takega predloga teče:
Roki za predložitev izvršilnih naslovov: izvršilni naslov se lahko za izvršitev predloži v 10 letih od dneva pravnomočnosti odločbe sodišča ali sodnika, razen če so z zakonom določeni drugi zastaralni roki.
Če je s sodno odločbo odrejeno obročno odplačevanje dolga, izvršilni naslov velja celotno obdobje, v katerem je treba vršiti obročna plačila; vendar zgoraj navedeno desetletno obdobje začne teči zadnji dan roka, določenega za vsako plačilo.
V skladu z Zakonom o praznikih in dnevih spomina so bili kot državni prazniki določeni naslednji datumi:
Pravoslavni in starodobni verniki ter verniki drugih veroizpovedi praznujejo Veliko noč, Binkoštno nedeljo in Božič na dneve, ki jih določajo te veroizpovedi.
Če je 4. maj, zadnji dan latvijskega nacionalnega pevskega in plesnega festivala, ali 18. november sobota ali nedelja, se praznik prenese na naslednji delovni dan.
Za procesna dejanja veljajo zakonsko določeni roki. Če rok ni določen z zakonom, ga določi sodišče ali sodnik. Rok, ki ga določi sodišče ali sodnik, mora biti dovolj dolg, da se lahko opravi procesno dejanje.
Rok je lahko točen datum ali obdobje, ki se konča na določen datum, ali obdobje, izraženo v letih, mesecih, dnevih ali urah. Če dejanja ni treba opraviti na določeni datum, se lahko opravi kadar koli v navedenem obdobju. Obdobje se lahko določi glede na dogodek, ki se bo zagotovo zgodil.
Procesni rok, izračunan v letih, mesecih ali dnevih, začne teči na dan po datumu ali dogodku, ki označuje njegov začetek.
Procesni rok, izračunan v urah, začne teči naslednjo uro po dogodku, ki označuje njegov začetek.
Sodne listine za fizično osebo se dostavijo na naslov, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, če je prijavila dodatni naslov, pa na ta dodatni naslov ali naslov, ki ga je navedla za korespondenco s sodiščem. Fizična oseba mora biti dosegljiva na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, ali dodatnem naslovu, ki ga je prijavila, ali naslovu, ki ga je navedla za korespondenco s sodiščem. Če toženec nima prijavljenega stalnega prebivališča in ni navedel naslova za korespondenco s sodiščem, se sodne listine pošljejo na naslov, ki ga je za stranko navedel tožnik ali ga je sodišče pridobilo pri dokazovanju dejanskega naslova stranke. Sodne listine se lahko osebi vročijo tudi na njenem delovnem mestu.
Sodne listine se pošljejo po elektronski pošti, če je udeleženec v zadevi obvestil sodišče, da se strinja z uporabo elektronske pošte za korespondenco s sodiščem. V tem primeru se sodne listine pošljejo na naslov elektronske pošte, ki ga navede udeleženec v zadevi. Če sodišče naleti na tehnične ovire za pošiljanje sodnih listin po elektronski pošti, se te dostavijo z drugo metodo iz drugega odstavka tega razdelka.
Če je udeleženec v zadevi obvestil sodišče, da se strinja z elektronsko korespondenco s sodiščem, ter o njegovi registraciji v spletnem sistemu, se sodne listine sporočijo prek spletnega sistema. Če sodišče naleti na tehnične ovire za pošiljanje sodnih listin prek spletnega sistema, se te dostavijo z drugo metodo iz drugega odstavka tega razdelka, poziv na sodišče pa se pošlje na naslov elektronske pošte, ki ga je navedel udeleženec.
Upoštevati je treba, da to, ali so bile sodne listine poslane na naslov, kjer ima fizična oseba prijavljeno stalno prebivališče, ali dodatni naslov, ki ga je prijavila, ali naslov, ki ga je navedla za korespondenco s sodiščem, ali na sedež pravne osebe, in da je pošta izdala potrdilo o dostavi pošiljke ali da so listine vrnjene, samo po sebi ne opredeljuje, ali so bile listine vročene ali ne. Namesto tega se domneva, da so bile listine vročene sedmi dan po datumu pošiljanja, če so bile poslane po pošti, ali tretji dan po datumu pošiljanja, če so bile poslane po elektronski pošti kot obvestilo prek spletnega sistema: naslovnik lahko domnevo ovrže tako, da dokaže objektivne okoliščine, na katere ni mogel vplivati, ki so preprečile prejem listin na navedenem naslovu.
Če pa sodne listine naslovniku osebno proti podpisu vroči kurir ali če mu jih osebno proti podpisu vroči stranka v zadevi ali če pri osebni vročitvi sodnih listin vročevalec listin naslovnika ne dobi na njegovem naslovu prebivališča in listine vroči odraslemu družinskemu članu, ki živi z naslovnikom, se sodne listine štejejo za vročene na dan, ko jih naslovnik ali druga oseba sprejme.
Če naslovnik zavrne sprejetje sodnih listin, se listine štejejo za vročen na dan, ko je naslovnik zavrnil njihovo sprejetje.
Če se listine pošljejo po pošti, se štejejo za vročene sedmi dan po njihovi odpremi.
Če se listine pošljejo po elektronski pošti, se štejejo za vročene tretji dan po njihovi odpremi.
Ne. Če se rok začne z nastankom določenega dogodka, začne teči naslednji dan po nastanku dogodka, ki določa njegov začetek.
Če je rok izražen v dnevih, število dni vključuje vse koledarske dneve.
Roki, izraženi v letih, mesecih ali dnevih, vključujejo koledarske dneve.
Rok, izražen v letih, se izteče na ustrezni datum v ustreznem mesecu zadnjega leta roka.
Rok, izražen v mesecih, se izteče na ustrezni datum v zadnjem mesecu roka. Če se rok, izražen v mesecih, izteče v mesecu, ki nima ustreznega datuma, se izteče na zadnji dan v zadevnem mesecu.
Rok, ki traja do določenega datuma, se konča na zadevni datum.
Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na zakonsko določen državni praznik, je zadnji dan roka naslednji delovni dan.
Na predlog stranke v zadevi se lahko podaljšajo le roki, ki jih določi sodišče ali sodnik. Vendar lahko sodišče na prošnjo stranke v zadevi zakonsko določene roke obnovi. Predlog za podaljšanje roka ali obnovitev zamujenega roka je treba vložiti pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje; sodišče odloči s pisnim postopkom. Stranki se pisno obvestita o obravnavi predloga tako, da se jima hkrati pošlje vloga za podaljšanje roka ali obnovitev zamujenega roka. Predlogu za obnovitev procesnega roka je treba priložiti listine, potrebne za izvedbo procesnega dejanja, in obenem navesti razloge za obnovitev roka.
Rok, ki ga določi sodnik, lahko podaljša sodnik posameznik. Zoper odločitev sodišča ali sodnika o zavrnitvi podaljšanja ali obnovitve roka se lahko vloži posebna pritožba.
Rok za vložitev posebne pritožbe (blakus sūdzība): posebna pritožba se lahko vloži v 10 dneh od dneva, ko sodišče izda odločbo.
Če je odločba sprejeta s pisnim postopkom, rok za vložitev posebne pritožbe teče od dneva vročitve odločbe.
Če je odločba izdana v odsotnosti stranke (na primer odločba, s katero je odrejeno izvajanje dokazov ali začasni zaščitni ukrep), rok za vložitev posebne pritožbe teče od dneva njene vročitve ali odpreme.
Če je bila sodna odločba poslana osebi, katere kraj prebivališča ali kraj, v katerem se zadržuje, ali njen sedež ni v Latviji, vendar je njen naslov znan, lahko v skladu z zakonodajo EU ali mednarodnimi sporazumi, ki zavezujejo Latvijo, taka oseba posebno pritožbo vloži v 15 dneh od vročitve izvoda odločbe ali, če je sodišče izdalo skrajšano odločbo, od dneva vročitve izvoda popolne odločbe.
Pritožbo (apelācija) je treba vložiti v 20 dneh od dneva razglasitve sodbe, če pa je razglašena skrajšana sodba, od datuma, ki ga je sodišče določilo za sestavo popolne sodbe. Če je popolna sodba sestavljena po določenem datumu, rok za vložitev pritožbe zoper to sodbo teče od datuma, ko je bila sodba dejansko sestavljena.
Če je bil izvod sodne odločbe poslane osebi, katere kraj prebivališča ali kraj, v katerem se zadržuje, ali njen sedež ni v Latviji, vendar je njen naslov znan, lahko v skladu z zakonodajo EU ali mednarodnimi sporazumi, ki zavezujejo Latvijo, taka oseba pritožbo vloži v 15 dneh od vročitve izvoda sodne odločbe.
Kasacijsko pritožbo (kasācija) je treba vložiti v 30 dneh od dneva razglasitve sodbe, če je razglašena skrajšana sodba pa v 30 dneh od datuma, ki ga je sodišče določilo za sestavo popolne sodbe. Če je popolna sodba sestavljena po določenem datumu, rok za vložitev pritožbe zoper to sodbo teče od datuma, ko je bila sodba dejansko sestavljena.
Če je bil izvod sodne odločbe poslan osebi, katere kraj prebivališča ali kraj, v katerem se zadržuje, ali njen sedež ni v Latviji, vendar je njen naslov znan, lahko v skladu z zakonodajo EU ali mednarodnimi sporazumi, ki zavezujejo Latvijo, taka oseba kasacijsko pritožbo vloži v 30 dneh od vročitve izvoda sodne odločbe.
Pritožba ali kasacijska pritožba, ki je vložena po izteku roka, ni dopustna in se vrne vložniku. Posebna pritožba se lahko vloži zoper odločbo sodnika o zavrnitvi katere koli pritožbe ali kasacijske pritožbe v 10 dneh od sprejetja odločbe sodišča.
Pri nekaterih kategorijah sporov, na primer v zvezi s priznanjem odločbe, ki jo izda tuje sodišče, se lahko za pritožbe določijo posebni roki, ki se opredelijo za vsak primer posebej in v skladu s pravili o civilnem postopku.
Sodišče mora preložiti obravnavo zadeve in določiti drug datum za sodno obravnavo, če:
Sodišče lahko obravnavo zadeve preloži tudi v nekaterih drugih okoliščinah.
Sodišče lahko obravnavo zadeve preloži:
Ne. Na podlagi pravil o civilnem postopku dostava in vročitev sodnih listin osebi, katere prebivališče ali kraj, v katerem se zadržuje, je zunaj Latvije, potekata po drugačnem sistemu, drugače pa se izračunajo tudi procesni roki, ki začnejo teči od prejetja sodnih listin.
Na primer, pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje se praviloma lahko vloži v 20 dneh od izdaje sodne odločbe. Če je sodna odločba poslana stranki, katere prebivališče ali kraj, v katerem se zadržuje, je zunaj Latvije, lahko navedena oseba pritožbo vloži v 20 dneh od dneva vročitve izvoda sodne odločbe. Če so za različne stranke v zadevi določeni različni roki za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, sodba postane pravnomočna, če ni v roku za pritožbe, ki se računa od dneva vročitve zadnjega izvoda sodbe, vložena nobena pritožba, razen v primeru popolne pritožbe.
Pravica do izvedbe procesnega dejanja preneha ob izteku roka, ki je določen z zakonom ali ga določi sodišče. Pritožbe in listine, vložene po izteku roka, ne bodo dopuščene.
Sodišče lahko na prošnjo stranke obnovi rok, ki ga je zamudila, če po njegovem mnenju obstaja utemeljen razlog za zamudo.
Sodišče lahko obnovi:
Povsem procesni roki, povezani s splošnimi roki zastaranja, niso obnovljivi; na primer, roka za predložitev izvršilnega naslova ni mogoče obnoviti po izteku 10-letnega zastaralnega roka, ki je začel teči z dnem pravnomočnosti ustrezne odločbe sodišča ali sodnika.
Ko sodišče obnovi zamujeni rok, obenem dovoli, da se opravi zamujeno procesno dejanje.
Procesni roki, ki jih določi sodišče, sodnik ali sodni izvršitelj, se lahko na prošnjo stranke podaljšajo pred njihovim iztekom. Zakonsko določenih rokov ni mogoče podaljšati. Če je oseba zamudila rok, ki ga je določilo sodišče, sodnik ali sodni izvršitelj, lahko oseba, za katero ta rok velja, zaprosi za določitev novega roka, v katerem je treba opraviti procesno dejanje.
Prošnjo za podaljšanje roka ali obnovitev zamujenega roka je treba vložiti pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje; O prošnji se odloča na sodni obravnavi, stranke pa so o času in kraju obravnave obveščene vnaprej. Če stranka ne pride na obravnavo, to ni ovira za odločitev o prošnji.
Prošnji za obnovitev procesnega roka je treba priložiti listine, potrebne za izvedbo procesnega dejanja, in obenem navesti razloge za obnovitev roka.
Rok, ki ga določi sodnik, lahko podaljša sodnik posameznik.
Zoper odločitev sodišča ali sodnika o zavrnitvi podaljšanja ali obnovitve roka se lahko vloži posebna pritožba.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.