Roki v postopkih

Nemčija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Splošna pravila o procesnih rokih so določena v členih 214 do 229 zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung), drugi členi zakonika pa vsebujejo posebne določbe glede posebnih rokov.

Razlikuje se med „pravimi“ roki (eigentliche Fristen), tj. obdobji, v katerih udeleženci postopka lahko opravijo procesna dejanja ali formalnosti oziroma jih morajo opraviti, če nočejo izgubiti pravice, in „nepravimi“ roki (uneigentliche Fristen), v katerih mora sodišče v skladu z zakonom opraviti nekatera uradna dejanja.

„Pravi“ roki se dalje delijo na zakonske roke, ki so predpisani z zakonom, in sodne roke, ki jih sodišče določi po svoji presoji. Zakonski roki vključujejo „obvezne roke“ (Notfristen) iz drugega stavka člena 224(1) zakonika o civilnem postopku, ki so v zakoniku vedno opredeljeni kot taki in jih ni mogoče skrajšati ali podaljšati.

Stranke pa se lahko dogovorijo o skrajšanju sodnih in zakonskih rokov, ki niso obvezni, ter o skrajšanju nepravih rokov, ne morejo pa se dogovoriti za njihovo podaljšanje. Sodišče lahko podaljša ali skrajša rok, ki ga je samo določilo, zakonski rok pa lahko spremeni le v skladu z zakonom. V obeh primerih sodišče rok spremeni le, če stranka zagotovi prepričljive razloge za to.

Za stranke v civilnem postopku so pomembni tudi naslednji roki:

(a) v postopku za izdajo plačilnega naloga:

v postopku za izdajo plačilnega naloga (Mahnverfahren) je treba ugovore zoper plačilni nalog na podlagi točke 3 člena 692(1) zakonika o civilnem postopku ter pritožbe zoper izvršilni nalog na podlagi člena 700(1) in člena 339(1) vložiti v dveh tednih. Če ugovor ni vložen in če vložnik v šestih mesecih ne zahteva izdaje sklepa o izvršbi, plačilni nalog na podlagi člena 701 preneha učinkovati;

(b) v pravdnem postopku pa velja:

  1. Člen 132 zakonika o civilnem postopku določa splošno pravilo, da je treba pripravljalne vloge sodišču predložiti tako, da se lahko drugi stranki vročijo vsaj en teden pred narokom, s čimer se zagotovita pravočasna priprava na narok in ustrezen dostop do sodnega varstva. Pripravljalne vloge, ki vsebujejo ugovore zoper nove vloge, je treba predložiti tako, da se lahko vročijo vsaj tri dni pred narokom.
  2. Sodnik mora pri določitvi datuma pripravljalnega naroka tožencu omogočiti vsaj dva tedna za odgovor (člen 275(1), prvi stavek, ter člena 275(3) in 277(3) zakonika). Če sodnik odredi pisni predhodni postopek, mora toženec pred iztekom obveznega dvotedenskega roka navesti, ali se namerava braniti zoper tožbo (člen 276(1), prvi stavek); sodišče mu nato odobri še najmanj dva tedna za predložitev pisnega odgovora na tožbo (člen 276(1), drugi stavek). Razpravljajoči sodnik lahko nato tožniku določi rok, v katerem lahko predloži pisna stališča glede odgovora na tožbo (člen 276(3)).
  3. Če toženec v predpisanem roku ne sporoči, ali se namerava braniti zoper tožbo, sodišče na predlog tožnika in brez obravnave na podlagi člena 331(3) zakonika o civilnem postopku izda sodbo, s katero ugodi (prepričljivemu) zahtevku („zamudna sodba“ – Versäumnisurteil). Sodišče zamudno sodbo izda tudi, če se tožnik ali toženec ne udeležita obravnave ali če na njej ne sodelujeta. Stranka, zoper katero je bila izdana zamudna sodba, lahko vloži ugovor v obveznem roku dveh tednov od vročitve zamudne sodbe (člen 338 in člen 339(1)). Če je ugovor dopusten (in predvsem, če je vložen v roku), se postopek vrne v stanje, v katerem je bil pred izdajo zamudne sodbe.
  4. Obvezni rok za vložitev pritožbe (Berufung) je en mesec (člen 517 zakonika o civilnem postopku), pritožbeni razlogi pa se lahko vložijo v dveh mesecih (člen 520(2)). Oba roka začneta teči ob vročitvi celotne sodbe ali najpozneje pet mesecev po njeni razglasitvi. Sodni rok za vložitev odgovora na pritožbo je dva tedna (člen 521(2) in člen 277(3) zakonika o civilnem postopku).
  5. Če pritožbeno sodišče (Berufungsgericht) v sodbi ne dopusti revizije (Revision), se lahko v obveznem roku enega meseca od vročitve celotne sodbe vloži pritožba na to odločitev (člen 544(1) in člen 544(3), prvi stavek, zakonika). Pritožbene razloge je treba predložiti v dveh mesecih od datuma vročitve celotne sodbe, vendar najpozneje sedem mesecev od razglasitve sodbe.
  6. Rok za vložitev zahteve za revizijo je prav tako obvezni rok in je en mesec (člen 548 zakonika), medtem ko se lahko pritožbeni razlogi predložijo v dveh mesecih (člen 551(2), drugi stavek). Oba roka začneta teči ob vročitvi celotne sodbe ali najpozneje pet mesecev po njeni razglasitvi.
  7. Takojšnjo pritožbo (sofortige Beschwerde) zoper odločbo v obliki sklepa (Beschluss) je treba vložiti v obveznem roku dveh tednov od vročitve odločbe oziroma najpozneje v petih mesecih in dveh tednih po njeni razglasitvi (člen 569(1)). Zahtevo za varstvo zakonitosti (Rechtsbeschwerde), ki mora temeljiti na kršitvi prava, je treba vložiti v obveznem roku enega meseca od vročitve sklepa (člen 575(1), prvi stavek), medtem ko je treba razloge za zahtevo predložiti v nadaljnjem mesecu (člen 575(2)).
  8. Če stranka ne izpolni procesne zahteve iz člena 233 zakonika o civilnem postopku (npr. obvezni rok za predložitev pritožbenih razlogov), vendar ne po svoji krivdi, lahko prosi za vrnitev v prejšnje stanje. Tako vlogo je treba vložiti v dveh tednih po odpravi ovire (člen 234(1) in (2)).

Če je začetni datum roka odvisen od trenutka vročitve (glej odgovor na vprašanje 4), je treba preveriti, ali je bila vročitev učinkovita. V primeru nadomestne vročitve učinkovitost vročitve ni odvisna od tega, ali naslovnik dejansko prejme pisanje. Vedno pa mora biti naslovnikovo prebivališče ali poslovni prostori v času vročitve na naslovu, na katerem je pisanje vročeno.

Naslovnik, ki ni bil seznanjen s postopkom in torej ni mogel izpodbijati izdane odločbe, lahko pod nekaterimi pogoji prosi za vrnitev v prejšnje stanje (glej odgovor na vprašanje 4). Glede tega, kdaj začne teči rok, glej odgovor na vprašanje 16.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

  • Novo leto: 1. januar.
  • Sveti trije kralji: 6. januar (samo v deželah Baden-Württemberg, Bavarska in Saška - Anhalt).
  • Mednarodni dan žena: 8. marec (le v Berlinu).
  • Veliki petek: datum se spreminja, približno konec marca ali v začetku aprila.
  • Velikonočna nedelja: datum se spreminja, približno konec marca ali v začetku aprila.
  • Velikonočni ponedeljek: datum se spreminja, približno konec marca ali v začetku aprila.
  • Praznik dela: 1. maj.
  • Vnebohod: maja, datum se spreminja.
  • Binkoštna nedelja: maja ali junija, datum se spreminja.
  • Binkoštni ponedeljek: maja ali junija, datum se spreminja.
  • Sveto rešnje telo: datum se spreminja, nekje med koncem maja in sredino junija (samo v deželah Baden-Württemberg, Bavarska, Hessen, Severno Porenje - Vestfalija, Porenje - Pfalška, Posarje, Saška (regionalno) in Turingija (regionalno)).
  • Marijino vnebovzetje: 15. avgust (samo na Bavarskem in v Posarju).
  • Dan nemške enotnosti: 3. oktober.
  • Dan reformacije: 31. oktober (samo v deželah Brandenburg, Bremen, Hamburg, Mecklenburg - Predpomorjanska, Spodnja Saška, Saška, Saška - Anhalt, Schleswig-Holstein in Turingija).
  • Dan vseh svetih: 1. november (samo v deželah Baden-Württemberg, Bavarska, Severno Porenje - Vestfalija, Porenje - Pfalška in Posarje).
  • Dan spokornosti in molitve (Buß- und Bettag): datum se spreminja, nekje med sredino in koncem novembra (samo na Saškem).
  • Božič: 25. december.
  • Dan obdarovanja/štefanovo: 26. december.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Člen 222(1) zakonika o civilnem postopku določa, da je treba vse procesne roke izračunati po pravilih iz členov 187 do 193 civilnega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch).

Podrobnosti o izračunu rokov so navedene v odgovorih na vprašanja 7 do 9.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Praviloma začne rok teči z vročitvijo pisanja, na katero je treba odgovoriti, ali odločbe, zoper katero se je mogoče pritožiti (glej na primer člen 276(1), prvi stavek, člen 329(2), drugi stavek, in člen 339(1) zakonika o civilnem postopku). Rok za vložitev pritožbe začne teči z vročitvijo odločbe (člena 517 in 548 ter člen 569(1), drugi stavek, zakonika); vendar če odločba ni vročena ali ni učinkovito vročena in ta pomanjkljivost ni odpravljena v skladu s členom 189 zakonika, začne rok teči ob koncu petega meseca po razglasitvi odločbe. Petmesečni rok nadomesti vročitev. Podobno pravilo obstaja v zvezi s pritožbo zoper nedopustnost revizije, vendar se v takem primeru vročitev šteje za opravljeno, ko preteče šest mesecev (člen 544(3), prvi stavek, zakonika).

Od navedenega pa se razlikujejo datumi, ko začnejo teči roki glede pritožb, ki lahko v izjemnih primerih prevladajo nad pravnomočnostjo sodbe:

  • rok za vložitev prošnje za vrnitev v prejšnje stanje (Wiedereinsetzung in den vorigen Stand) začne teči z dnem, ko je odstranjena ovira (člen 234(2) zakonika o civilnem postopku);
  • rok za vložitev ugovora zoper zavrnitev pravice do poštenega sojenja na podlagi člena 321a zakonika o civilnem postopku (Anhörungsrüge) začne teči, ko oseba izve za kršitev svoje pravice do poštenega sojenja (člen 321a(2), prvi stavek);
  • rok za vložitev ničnostne tožbe (Nichtigkeitsklage) ali zahteve za obnovo postopka (Restitutionsklage, ponovni začetek postopka, člen 578 in naslednji zakonika) začne teči z dnem, ko zadevna stranka izve za razloge za izpodbijanje sodne odločbe, vendar ne pred začetkom njene pravnomočnosti (člen 586(2), prvi stavek).

Če je vprašanje povezano s tem, kdaj dejanje, ki ga je treba izvesti v roku, postane veljavno in se s tem upošteva rok, je odgovor naslednji:

procesni rok je upoštevan, če je procesno dejanje opravljeno do konca zadnjega dovoljenega dne, tj. praviloma tako, da je zadevno pisanje poslano sodišču v določenem roku. Ključni dejavnik je trenutek, ko sodišče prejme pisanje, ne trenutek, ko je bilo pisanje poslano. Vsekakor se lahko dovoljeni čas porabi v celoti, tj. do 24. ure zadnjega dne, čeprav ni verjetno, da bo takrat kdor koli pri sodišču pisanje dejansko videl.

Če je vprašanje povezano s tem, kako se določi začetek roka, je odgovor naslednji:

Člen 187(1) civilnega zakonika določa, da če je začetek roka določen z dogodkom ali trenutkom dneva, se zadevni dan ne vključi v izračun roka.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne. Če začne rok teči z vročitvijo (glej odgovor na vprašanje 4), način vročitve ni pomemben. Pisanja se štejejo za vročena, ko so izročena prejemniku (člen 177 zakonika o civilnem postopku) ali ob izvršitvi enega od načinov nadomestne vročitve (iz členov 178, 180 in 181 zakonika, na primer izročitev odraslemu družinskemu članu ali oddaja v poštni predalčnik).

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Člen 187(1) civilnega zakonika določa, da če je začetek roka določen z dogodkom ali trenutkom dneva, se zadevni dan ne vključi v izračun roka.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Navedeni dnevi so koledarski in ne delovni dnevi. Če pa se rok izteče na nedeljo, soboto ali splošno priznani dela prost dan, se rok podaljša do naslednjega delovnega dne (člen 222(1) zakonika o civilnem postopku in člen 193 civilnega zakonika).

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je za začetek odštevanja do roka, izraženega v tednih, mesecih ali večmesečnih obdobjih (leto, pol leta, četrt leta), pomemben dogodek ali trenutek v dnevu, tj. se ta dan ne všteje v izračun roka, se rok izteče ob koncu dneva zadnjega tedna ali meseca, ki po poimenovanju ali številki ustreza dnevu, v katerem se je dogodek zgodil oziroma je nastopil določeni trenutek. Če pa začne rok teči z začetkom določenega dne, tj. ta dan se všteje v izračun roka, se rok izteče ob koncu dneva v zadnjem tednu ali zadnjem mesecu pred dnevom, ki po poimenovanju ali številki ustreza začetnemu datumu roka (člen 222(1) zakonika o civilnem postopku in člen 188(2) civilnega zakonika).

Če v mesecu, ko se izteče rok, izražen v mesecih, ni enakovrednega dne, se rok izteče zadnji dan v takem mesecu (npr. enomesečni rok, ki je začel teči 30. januarja, se izteče 28. februarja; člen 188(3) civilnega zakonika).

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Glej vprašanje 8.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Če se rok izteče na nedeljo, soboto ali dela prost dan, se tak dan ne šteje, rok pa se izteče naslednji delovni dan v skladu s členom 222(1) zakonika o civilnem postopku in členom 193 civilnega zakonika.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Sodišče o kakršnem koli podaljšanju rokov načeloma odloča po svoji presoji. Vendar obveznih rokov ni mogoče podaljšati. V nekaterih primerih je potrebno soglasje druge stranke.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

  1. Obvezni rok za vložitev pritožbe (Berufung) je en mesec (člen 517 zakonika o civilnem postopku), pritožbeni razlogi pa se lahko vložijo v dveh mesecih (člen 520(2)). Oba roka začneta teči ob vročitvi celotne sodbe ali najpozneje pet mesecev po njeni razglasitvi. Sodni rok za vložitev odgovora na pritožbo je dva tedna (člen 521(2) in člen 277(3) zakonika o civilnem postopku).
  2. Če pritožbeno sodišče (Berufungsgericht) v sodbi ne dopusti revizije (Revision), se lahko v obveznem roku enega meseca od vročitve celotne sodbe vloži pritožba na to odločitev (člen 544(1) in člen 544(3), prvi stavek, zakonika). V skladu s členom 544 zakonika o civilnem postopku je treba pritožbene razloge predložiti v dveh mesecih od datuma vročitve celotne sodbe, vendar najpozneje sedem mesecev od razglasitve sodbe.
  3. Rok za vložitev zahteve za revizijo je prav tako obvezni rok in je en mesec (člen 548 zakonika), medtem ko se lahko pritožbeni razlogi predložijo v dveh mesecih (člen 551(2), drugi stavek). Oba roka začneta teči ob vročitvi celotne sodbe ali najpozneje pet mesecev po njeni razglasitvi.
  4. Takojšnjo pritožbo (sofortige Beschwerde) zoper odločbo v obliki sklepa (Beschluss) je treba vložiti v obveznem roku dveh tednov (člen 569(1) zakonika o civilnem postopku). Obvezni rok začne teči na datum vročitve oziroma najpozneje v petih mesecih po razglasitvi odločbe. Zahtevo za varstvo zakonitosti (Rechtsbeschwerde), ki mora temeljiti na kršitvi prava, je treba vložiti v obveznem roku enega meseca od vročitve sklepa (člen 575(1), prvi stavek), medtem ko je treba razloge za zahtevo predložiti v nadaljnjem mesecu (člen 575(2)).
  5. Če stranka ne izpolni katere od procesnih zahtev iz člena 233 zakonika o civilnem postopku (npr. obvezni rok za predložitev pritožbenih razlogov), vendar ne po svoji krivdi, lahko prosi za vrnitev v prejšnje stanje. Tako vlogo je treba vložiti v dveh tednih po odpravi ovire (člen 234(1) in (2)).

V nemškem civilnem in civilnem procesnem pravu so določeni tudi drugi roki, na primer:

  1. arbitražna odločba se lahko izpodbija z zahtevkom za razveljavitev, ki se pri sodišču vloži v treh mesecih od prejema odločbe, razen če sta se stranki dogovorili drugače (člen 1059(3), prvi in drugi stavek);
  2. postopek, ki se je končal s pravnomočno sodbo, se lahko ponovno odpre z ničnostno tožbo (Nichtigkeitsklage) ali zahtevo za obnovo postopka (Restitutionsklage, člen 586(1) in (2) zakonika o civilnem postopku) v obveznem roku enega meseca od dneva, ko se je stranka seznanila z razlogi za razveljavitev sodbe;
  3. sodišče lahko tudi določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje v zadevah, ki vključujejo neodvisni dokazni postopek (selbständiges Beweisverfahren, člen 494a(1) zakonika o civilnem postopku) ali rubež premoženja (Arrest, člen 926(1));
  4. če se najemojemalec do konca drugega koledarskega meseca po prejemu zahteve za zvišanje najemnine na raven, ki je v lokalnem okolju običajna, s tem ne strinja, lahko najemodajalec v nadaljnjih treh mesecih vloži zahtevek za izdajo soglasja (člen 558b(2));
  5. če delojemalec trdi, da je bila njegova odpoved neučinkovita, mora tožbo pri delovnem sodišču vložiti v treh tednih po prejemu pisne odpovedi (člen 4, prvi stavek, zakona o varstvu pred odpovedjo (Kündigungsschutzgesetz)). Če delojemalec ta rok zamudi, se odpoved šteje za učinkovito.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Za določitev rokov in datumov nastopa pred sodiščem je načeloma pristojno sodišče, vendar je pri tem omejeno z obveznostjo pospešiti postopek in s pravilom, da se obravnave le v nujnih primerih razpišejo na soboto, nedeljo ali dela prost dan.

Vabilo na sodno obravnavo v zadevah, v katerih je obvezno zastopanje strank po odvetnikih, mora biti vročeno vsaj en teden pred obravnavo; v drugih primerih je ta rok tri dni. Ti roki se lahko skrajšajo le, če to zahteva ena od strank in se s tem strinjajo vse stranke.

Sodišče na podlagi člena 141(1) zakonika o civilnem postopku zahteva, da se obravnave udeležita obe stranki, če je to potrebno za ugotovitev dejanskega stanja. Vendar se lahko v primeru velikih razdalj sodišče odpove zahtevi, da se mora oseba obravnave osebno udeležiti, če je nerazumno pričakovati, da bo ta potovala tako daleč (glej vprašanje 8), ali če obstajajo drugi pomembni razlogi. „Drugi pomembni razlogi“ (sonstiger wichtiger Grund) v smislu drugega stavka člena 141(1) pomenijo kakršen koli razlog, ki je pomemben za stranko, vključno z na primer boleznijo, načrtovanim dopustom, preobremenjenostjo z delom ali verjetnostjo psihičnih težav zaradi srečanja z drugo stranko.

Poleg tega lahko sodišče v skladu s prvim stavkom člena 227(1) zakonika o civilnem postopku prekliče ali preloži narok, če stranka vloži prošnjo, v kateri se sklicuje na „tehtne razloge“ (erhebliche Gründe), ali pa preloži ustno obravnavo. Za namene te določbe se odsotnost po krivdi stranke ali neopravičena nepripravljenost stranke ne štejeta za ustrezna razloga. Ustrezni razlogi vključujejo neupoštevanje roka pri izdaji vabil in pozivov na narok, nujno zamenjavo pravnega zastopnika, bolezen priče, pravnega zastopnika ali stranke ali nemožnost katerega koli od teh, da se zaradi smrti bližnjega sorodnika udeleži naroka. Sodišče lahko v zvezi s prošnjo za preložitev naroka zahteva dokaze za navedene razloge; te sodišče še posebno kritično prouči, če je prošnja vložena malo pred datumom naroka. Čeprav so bile nekdanje sodne počitnice ukinjene, člen 227(3) zakonika o civilnem postopku še vedno omogoča večjo prilagodljivost, če stranka za preložitev obravnave zaprosi med 1. julijem in 31. avgustom.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Nemško ozemlje nima posebnih geografskih značilnosti, zaradi katerih bi bila upravičena posebna pravila. Zato v pravilih o civilnem postopku v Nemčiji ni določeno splošno podaljšanje rokov za osebe, ki živijo v krajih, ki so zelo oddaljeni od zadevnega sodišča. Vendar se lahko sodišče na podlagi drugega stavka člena 141(1) zakonika o civilnem postopku odloči, da ne bo zahtevalo, naj se stranka naroka osebno udeleži, če je to nerazumno zaradi „velike oddaljenosti“ (große Entfernung) njenega kraja prebivališča od sodišča. Glede na današnje dobre prometne povezave se razdalja več sto kilometrov ne šteje za „veliko“. Vendar je treba vsako zadevo presoditi na podlagi vseh okoliščin, vključno z zdravjem stranke.

Ker ne obstajajo pravila o podaljšanju rokov za stranke, ki živijo v zelo oddaljenih krajih, v nemškem pravnem sistemu ne obstajajo težave zaradi daljših rokov, ki bi se priznavali drugje.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Neupoštevanje roka ima lahko različne pravne posledice, na primer:

  1. na podlagi člena 296(1) zakonika o civilnem postopku so razlogi za tožbo in argumenti, ki niso predloženi do izteka zadevnega roka, dopustni le, če je sodišče prepričano, da se odločanje o sporu zaradi njihove dopustitve ne bo zavleklo, ali če stranka ustrezno utemelji, zakaj je zamudila s predložitvijo. Razlogov za tožbo in argumentov, katerih vložitev je bila na podlagi teh določb pravilno zavrnjena, ni mogoče vložiti v pritožbenem postopku (člen 531(1) zakonika);
  2. če toženec med pisnim predhodnim postopkom na podlagi člena 276 zakonika o civilnem postopku v dveh tednih od vročitve vloge ne sporoči, ali se bo branil zoper tožbo, se lahko na predlog tožnika zoper toženca izda zamudna sodba (člen 276(1), prvi stavek, ter člena 276(2) in 331(3) zakonika);
  3. če se izteče rok, v katerem lahko dolžnik v postopku za izdajo plačilnega naloga ugovarja zoper plačilni nalog (člen 692(1), točka 3, in člen 694 zakonika o civilnem postopku), se na predlog upnika izda izvršilni nalog (člen 699(1), prvi stavek, zakonika o civilnem postopku);
  4. če rok za vložitev pravnega sredstva ni upoštevan, odločba postane pravnomočna (člen 705 zakonika o civilnem postopku). To velja tudi pri neupoštevanju roka za vložitev ugovora zoper zamudno sodbo ali sklep o izvršbi. (Tovrstni ugovor (Einspruch) ni „pravno sredstvo“ v tehničnem smislu, ker ga obravnava isto in ne višje sodišče.) Če se rok za predložitev pritožbenih razlogov ali ugovora ne upošteva, se pravno sredstvo ali ugovor zavržeta kot nedopustna (člen 522(1), člen 552(1) in člen 577(1) zakonika);
  5. enako velja za rok za vložitev pritožbenih razlogov zoper nedopustnost revizije (člen 544(4)).

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če stranka zamudi rok, ima zoper posledice iz točke 15 na voljo naslednja pravna sredstva:

  1. stranka lahko v primerih iz člena 296(1) zakonika o civilnem postopku predloži razloge za zamudo (glej zgoraj). V takem primeru mora stranka vložiti vlogo in na zahtevo sodišča dokazati, da ni odgovorna za zamudo roka. Če lahko to dokaže, mora sodišče dovoliti zapoznelo predložitev;
  2. stranka, zoper katero je bila izdana zamudna sodba, lahko zoper njo ugovarja (člen 338 zakonika o civilnem postopku). Če je ugovor dopusten, tj. zlasti če je v pravilni obliki in pravočasen (člena 339 in 340 zakonika) ter utemeljen, se postopek vrne v stanje pred zamudo roka (člen 342);
  3. ugovor se lahko vloži tudi zoper izvršilni nalog, izdan v postopku za izdajo plačilnega naloga, saj je na podlagi člena 700 zakonika o civilnem postopku to enakovredno zamudni sodbi;
  4. roki za vložitev pravnih sredstev in ugovorov so obvezni roki. Stranka, ki ni upoštevala obveznega roka in za to ni sama odgovorna, lahko zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje (člen 233 in naslednji zakonika o civilnem postopku). Pri tem mora upoštevati zakonsko določen rok in predpisano obliko (člen 234 in člen 236(1) zakonika). Stranka mora navesti in dokazati dejstva, s katerimi namerava opravičiti zamudo roka (člen 236(2)). V roku za vložitev prošnje je treba opraviti zamujena procesna dejanja, na primer vložitev pravnega sredstva;
  5. za vrnitev v prejšnje stanje je mogoče zaprositi tudi pri zamudi roka za predložitev obrazložitve pravnega sredstva ali ugovora.
Zadnja posodobitev: 18/01/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.