Roki v postopkih

Finska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Roki se nanašajo na roke, ki so določeni za dokončanje določene faze v postopku. Nekateri roki so določeni z zakonom, druge pa določijo sodišča.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Poleg sobot in nedelj so na Finskem dela prosti naslednji dnevi:

  • novo leto (1. januar);
  • sveti trije kralji (6. januar);
  • veliki petek (premični);
  • velikonočna nedelja (premični);
  • velikonočni ponedeljek (premični);
  • praznik dela (1. maj);
  • Gospodov vnebohod (premični);
  • binkošti (premični);
  • kresna noč (premični);
  • kresni dan (premični);
  • praznik vseh svetih (premični);
  • dan neodvisnosti (6. december);
  • božič (25. december);
  • praznik sv. Štefana (26. december).

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Pravila za izračun rokov so določena v zakonu o rokih (määräaikalaki) (150/1930). Določbe o trajanju rokov so vključene tudi v zakon o sodnem postopku (oikeudenkäymiskaari) in nekatere druge predpise.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Roki na splošno začnejo teči naslednji dan po dnevu, ko se je zgodil dogodek, ki sproži dejanje ali formalnost. Na primer, rok za izpodbijanje oporoke začne teči naslednji dan po dnevu, ko je bila vročena oporoka.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Način pošiljanja ali vročitve listin ne vpliva na začetek roka. Rok začne teči šele z vročitvijo listine.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Kadar je rok izražen kot število dni po določenem datumu, se slednji datum ne upošteva. Na primer, dan vročitve listine se ne šteje.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Navedeno število dni pomeni vse koledarske dni in ne samo delovne. Če je zadnji dan roka eden od dni, navedenih pri vprašanju 2, se rok podaljša do naslednjega delovnega dne.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, izraženi v tednih, mesecih ali letih po določenem datumu, se iztečejo na dan v tednu ali mesecu, ki se po imenu ali številki ujema z navedenim datumom. Če v mesecu, v katerem naj bi se rok iztekel, ni ustreznega dneva, se rok izteče na zadnji dan v navedenem mesecu.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Glej odgovor na vprašanje 8.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Glej odgovor na vprašanje 7.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Roki se lahko podaljšajo, če je mogoče potrebo po podaljšanju utemeljiti. Podaljšanje rokov, ki veljajo za tekoče zadeve na sodišču, lahko na primer odobri zadevno sodišče na podlagi prošnje. O odobritvi podaljšanja odloči oseba, ki ji je zadeva dodeljena.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Stranka v zadevi, ki se želi pritožiti zoper odločbo okrožnega sodišča (käräjäoikeus), mora vložiti obvestilo o namenu pritožbe najpozneje v sedmih dneh od datuma izdaje odločbe okrožnega sodišča. Rok za vložitev pritožbe je 30 dni od datuma izdaje odločbe okrožnega sodišča. Pritožnik mora pritožbo vložiti v sodnem tajništvu okrožnega sodišča najpozneje zadnji dan roka v uradnih urah.

Kar zadeva odločbe, ki jih izda pritožbeno sodišče (hovioikeus), je rok za vložitev zahtevka za dovolitev pritožbe in vložitev pritožbe 60 dni od datuma, ko je pritožbeno sodišče izdalo odločbo. Pritožnik mora pritožbo, ki mora biti naslovljena na vrhovno sodišče (korkein oikeus) ter ji morata biti priložena zahtevek za dovolitev pritožbe in sama pritožba, vložiti v sodnem tajništvu pritožbenega sodišča najpozneje zadnji dan roka.

Če se pritožba nanaša na zadevo, ki jo je pritožbeno sodišče obravnavalo kot sodišče prve stopnje, je rok za vložitev pritožbe 30 dni od datuma, ko je pritožbeno sodišče izdalo odločbo.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Rokov iz zakona o rokih ni mogoče skrajšati. Večinoma ima sodišče diskrecijsko pravico za določitev rokov za posebna dejanja in formalnosti ter za podaljšanje teh rokov. V nekaterih primerih lahko sodišča podaljšajo tudi roke, določene za pritožbe.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Na Finskem ni takih krajev, zato se to ne more zgoditi.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Praviloma je neupoštevanje rokov v škodo stranki, ki ni upoštevala roka in ki lahko zaradi tega izgubi svoje pravice v zadevi.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Ni splošnega pravnega sredstva za zamujene roke. V nekaterih primerih se lahko na podlagi prošnje določi nov rok, vendar je to izjemno redko.

Zadnja posodobitev: 12/09/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.