Roki v postopkih

Ciper
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Najpomembnejši roki na podlagi pravil civilnega postopka so:

rok za predložitev listin:

tožnik mora tožbeni zahtevek v primeru splošnega potrjenega obvestila o tožbi vložiti pri sodišču in ga poslati tožencu v desetih dneh od datuma, ko toženec vloži svojo izjavo o vstopu v pravdo, razen če sodišče odloči drugače.

Toženec, ki je že vložil izjavo o vstopu v pravdo, mora odgovor na tožbo vložiti v 14 dneh od datuma prejema tožbenega zahtevka, razen če sodišče ta rok podaljša;

rok za izvršitev sodne odločbe:

sodno odločbo je mogoče izvršiti v šestih letih od datuma, ko je postala izvršljiva. Če odločbe ni mogoče izvršiti v določenem roku, lahko tožnik zahteva podaljšanje izvršljivosti odločbe (kar pomeni posredno podaljšanje roka).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Poleg sobote in nedelje so dela prosti dnevi na Cipru naslednji:

  • novo leto: 1. januar;
  • sveti trije kralji: 6. januar;
  • čisti ponedeljek (premični praznik);
  • državni praznik: 25. marec (začetek revolucije leta 1821);
  • državni praznik: 1. april (začetek boja za osvoboditev Cipra 1955–1959);
  • majski dan: 1. maj;
  • veliki petek: petek pred veliko nočjo;
  • velikonočni ponedeljek: ponedeljek po veliki noči;
  • binkošti (premični praznik);
  • Marijino vnebovzetje: 15. avgust;
  • dan neodvisnosti: 1. oktober;
  • državni praznik: 28. oktober (obletnica „NE“ leta 1940);
  • božični večer: 24. december;
  • božič: 25. december;
  • dan obdarovanja: 26. december.

V skladu s pravilom št. 61 civilnega postopka so v sodnem sistemu uradno dela prosti tudi naslednji dnevi:

  • od 10. julija do vključno 9. septembra (poletne počitnice);
  • od 24. decembra do vključno 6. januarja (božične počitnice);
  • od četrtka pred veliko nočjo do vključno nedelje sv. Tomaža (velikonočne počitnice).

Obravnave ali drugi naroki v postopku lahko v zgoraj navedenih obdobjih potekajo samo na podlagi navodil vrhovnega sodišča ali sodnika, ki je pristojen za vodenje postopka v zadevi.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

  • Za različne civilne postopke se uporabljajo pravila civilnega postopka.
  • Za roke za vložitev tožbe se uporabljajo določbe zakona o zastaranju 165(I)/2002.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok začne teči dan po vročitvi, ker v skladu s členom 2 zakona o razlagi „dnevi“ pomenijo „cele dneve“.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

V skladu s pravili civilnega postopka se dokumenti v Republiki Ciper vročajo osebno po vročevalcu (razen izjemoma, kadar sodišče na zahtevo odredi drugače). Datum vročitve ne vpliva na tek roka.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Ne. Glej odgovor na vprašanje 4 zgoraj.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Če je rok izražen v dnevih, so to „koledarski dnevi“, razen če sodišče v posameznem primeru določi drugače. Na primer, sodišče lahko odloči, da mora biti ugovor toženca v register vpisan „v treh delovnih dneh od današnjega datuma“ ali da je treba odločbo (npr. tožencu v postopku ex parte ali bančni ustanovi v postopku za zamrznitev bančnega računa) vročiti „v petih delovnih dneh od njene sestave“.

V skladu z zakonom o razlagi „dnevi“ vedno pomenijo „cele dneve“.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok se nanaša na koledarske tedne ali mesece.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

V takih primerih se rok izteče po preteku zadnje ure zadnjega dne v tednu, mesecu ali letu roka.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, v takih primerih se rok podaljša do prvega naslednjega delovnega dne.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

V skladu z navodilom št. 2 na podlagi pravila št. 57 civilnega postopka lahko sodišče podaljša ali skrajša roke, ki so določeni v zgornjih pravilih ali zadevni odločbi, brez določitve kakršnih koli pogojev ali pod takimi pogoji, kot so potrebni za ustrezno izvajanje sodne oblasti.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Pravno sredstvo zoper začasno ali dokončno odločbo v zadevi (ki ne pomeni tožbe) in zoper zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe se lahko vloži v 14 dneh od datuma, ko odločba postane zavezujoča, ali datuma zavrnitve predloga.

V vseh drugih primerih (npr. zoper pravnomočno sodbo v civilni pravdi) je treba pritožbo vložiti v šestih tednih od datuma, ko sodba postane zavezujoča.

Rok se lahko podaljša le v redkih in izjemnih primerih.

Roki za vložitev tožbe so določeni v zakonu o zastaranju 165(I)/2002.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Po vročitvi tožbe ima toženec na voljo deset dni, da vloži izjavo o vstopu v pravdo.

Datume za nastop strank pred sodiščem določi sodišče.

Datum prvega naroka določi sodno tajništvo sodišča ob vložitvi vloge, razen če obstaja poseben razlog za določitev posebnega datuma za narok. V takem primeru se posebni datum določi le na podlagi dovoljenja sodišča, ki obravnava zadevo.

Glede spreminjanja drugih rokov glej odgovor na vprašanje 11 zgoraj.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Kadar se za postopek uporablja ciprsko pravo, se uporabljajo ista pravila in isti roki ne glede na kraj prebivališča stranke, ki so ji akti vročeni.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če toženec v predpisanih rokih ne vloži izjave o vstopu v pravdo ali nato odgovora na tožbo, lahko tožnik predlaga izdajo odločbe v svojo korist.

Podobno lahko toženec predlaga, naj se tožba zavrne, če tožnik v primeru splošno potrjenega obvestila o tožbi ni vložil tožbenega zahtevka v predpisanem roku.

Poleg tega lahko sodišče zavrne ugovor zoper vlogo, vložen po izteku ustreznega roka, tako da lahko toženec, ki je zamudil rok, izgubi pravico do zaslišanja med postopkom.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Tožnik, ki je zamudil rok in katerega tožba je bila zavrnjena, lahko zaprosi za ponovno vložitev tožbe.

Toženec, ki je zamudil rok in zoper katerega je bila izdana sodba, lahko zahteva razveljavitev sodbe.

Takim zahtevam se ugodi le izjemoma.

Zadnja posodobitev: 15/10/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču