Roki v postopkih

Hrvaška
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

V Republiki Hrvaški so roki za civilne postopke urejeni z določbami iz členov 111–114 zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške), št. 53/91, 91/92, 112/99, 129/00, 88/01, 117/03, 88/05, 2/07, 96/08, 84/08, 123/08, 57/11, 25/13 in 89/14; v nadaljnjem besedilu: ZPP).

Rok je določeno obdobje, v katerem se lahko izvede postopkovno dejanje ali pred iztekom katerega se to dejanje ne sme izvesti.

Hrvaško postopkovno pravo priznava več vrst rokov:

• zakonske (zakonski) in sodne (sudski) roke – trajanje zakonskih rokov je določeno z zakonom in ga sodišče ali stranke ne morejo spremeniti, trajanje sodnih rokov pa določi sodišče po lastni presoji za vsak primer posebej na podlagi zakonskega pooblastila;

• roke, ki jih je mogoče podaljšati (produživi), in roke, ki jih ni mogoče podaljšati (neproduživi) – zakonskih rokov ni mogoče podaljšati, sodni roki pa se lahko podaljšajo, pri čemer se o tem odloči sodišče, vendar le na predlog zadevne osebe, če za to obstajajo utemeljeni razlogi (člen 111(2) ZPP);

• subjektivne (subjektivni) in objektivne (objektivni) roke – subjektivni roki so roki, katerih začetek je odvisen od seznanjenosti pooblaščene osebe z dogodkom, ki je pomemben za izračun roka, objektivni roki pa se izračunajo na podlagi nastanka zadevnega dejstva, ne glede na to, ali je pooblaščena oseba z njim seznanjena;

• negativne prekluzivne (prekluzivni) in okvirne (instruktivni) roke – neupoštevanje negativnega prekluzivnega roka se kaznuje z izgubo pravice do naknadne izvedbe postopkovnega dejanja, medtem ko neupoštevanje okvirnega roka nima škodljivih posledic, postopkovno dejanje pa se lahko izvede naknadno;

• minimalne (dilatorni) in izvedbene (paricijski) roke – minimalni roki pomenijo, da se postopkovno dejanje ne sme izvesti pred iztekom določenega obdobja, izvedbeni roki pa pomenijo, da sodišče ne sme izvesti določenega dejanja pred iztekom izvedbenega roka;

• civilne (građanskopravni) in postopkovne (procesnopravni) roke – civilni roki so roki, ki določajo obdobje za pridobitev pooblastila ali izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz določb civilnega materialnega prava, postopkovni roki pa določajo obdobje za pridobitev pooblastila ali izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz določb (civilnega) postopkovnega prava.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Seznam dela prostih dni v Republiki Hrvaški je urejen z zakonom o praznikih, spominskih dnevih in dela prostih dnevih v Republiki Hrvaški (Zakon o blagdanima, spomendanima i neradnim danima u Republici Hrvatskoj) (NN št. 33/96, 96/01, 13/02, 136/02, 112/05, 59/06, 55/08, 74/11 in 130/11).

Državni prazniki v Republiki Hrvaški so:

1. januar – novo leto;

6. januar – praznik svetih treh kraljev;

velikonočna nedelja in velikonočni ponedeljek;

telovo;

1. maj – praznik dela;

22. junij – dan boja proti fašizmu;

25. junij – dan državnosti;

5. avgust – dan zmage in domovinske hvaležnosti ter dan veteranov;

15. avgust – Marijino vnebovzetje;

8. oktober – dan neodvisnosti;

1. november – dan spomina na mrtve;

25. december – božič;

26. december – dan obdarovanja/god sv. Štefana.

Državni prazniki v Republiki Hrvaški so dela prosti dnevi.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Roki so izračunani v dnevih, mesecih in letih.

Pravila za izračun rokov se uporabljajo za vse roke. Roki so izračunani na podlagi celotnih dni, od polnoči do polnoči (computatio civilis, a die ad diem), in ne od trenutka do trenutka na podlagi izračuna ur in minut (computation naturalis, a momento ad momentum). Za več informacij o splošnih pravilih glej odgovor pod točko 1.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Začetni datum je datum začetka postopkov ali nekega drugega dejanja (npr. vročitve, obvestila), ki pomeni začetek obdobja, ki ga je treba izračunati. Začetni datum ni vključen v roke, izražene v dnevih. Za začetek roka se šteje prvi dan, ki sledi.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Splošno pravilo vročitve je, da jo je treba opraviti na delovni dan, natančneje med 7.00 in 20.00, na domu ali delovnem mestu osebe, ki ji je treba pisanje vročiti, ali na sodišču, kadar je zadevna oseba navzoča tam. Izvzetje iz navedenega pravila, da je treba vročitev opraviti na delovni dan, natančneje med 7.00 in 20.00, ne velja za vročitev po pošti ali prek notarja.

Vročitev se lahko opravi tudi ob drugem času in na drugem mestu, če s tem soglaša oseba, ki ji je treba pisanje vročiti.

Če sodišče to šteje za potrebno, izda sklep, da se vročitev opravi na kakem drugem mestu ali ob kakšnem drugem času. V primeru te oblike vročitve je osebi, ki ji je pisanje vročeno, predložen izvod odločbe sodišča, s katero je bila taka vročitev odrejena. V to odločbo ni treba vključiti pojasnila.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Če je rok izračunan v dnevih, dan, na katerega je bila vročitev ali uradno obvestilo izvedeno, ali dan dogodka, s katerim začne teči rok, ni vključen v ta rok. Rok začne dejansko teči naslednji dan.

Če je dogodek, ki pomeni začetek obdobja petnajstdnevnega roka, nastopil 5. februarja, se petnajstdnevni rok izteče opolnoči 20. februarja.

Torej se štetje roka ne začne na dan dogodka (dies a quo), ampak naslednji dan.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Kadar je rok izražen v dnevih, se navedeno število dni nanaša na koledarske dneve. Če pa je zadnji dan roka državni praznik ali nedelja ali kateri koli drug dan, ko sodišče ni odprto, se ta rok izteče konec prvega naslednjega delovnega dne.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, izračunani v mesecih ali letih, se iztečejo konec dne zadnjega meseca ali leta z isto številko kot dan, ko je rok začel teči.

Če v prejšnjem mesecu ni takega datuma, se rok izteče na zadnji dan zadevnega meseca.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Glej točko 8.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Rok, ki ga določi sodišče, se lahko podaljša samo enkrat na predlog zadevne osebe, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

Predlog je treba predložiti pred iztekom roka, za katerega se zahteva podaljšanje.

Zoper odločbo o podaljšanju roka se ni mogoče pritožiti.

Podaljšani rok začne teči prvi naslednji dan po izteku roka, za katerega se je zahtevalo podaljšanje.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Stranke se lahko zoper sodbo, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje, pritožijo v petnajstih dneh od datuma, ko je bila sodba vročena, razen če je v tem aktu določen drug rok. Pri sporih, ki vključujejo čeke in menice, je ta rok osem dni.

Poleg tega je pri postopkih v sporih majhne vrednosti, postopkih pred gospodarskim sodiščem in sporih v zvezi z zaposlitvijo rok za vložitev pritožbe osem dni.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Rok, ki ga določi sodišče, se lahko podaljša samo enkrat na predlog zadevne osebe, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

V pravilih o civilnih postopkih v Republiki Hrvaški ni predvideno podaljšanje roka glede na kraj bivanja strank.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Posledice so odvisne od pravne narave rokov, tj. če stranka v primeru zakonskih rokov, ki jih ni mogoče podaljšati, ne izvede postopkovnega dejanja v predpisanem roku, je posledica tega neupoštevanja roka izguba pravice do naknadne izvedbe zadevnega postopkovnega dejanja.

Po drugi strani pa neupoštevanje nekaterih rokov ne privede do izgube pravice do naknadne izvedbe dejanja, ti roki pa so okvirni roki.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če se stranka ne udeleži obravnave ali dejanja v okviru postopkov ne izvede v določenem roku in zato izgubi pravico do izvedbe tega dejanja, lahko sodišče tej stranki na svoj ali strankin predlog dovoli, da to dejanje izvede pozneje (predlog za ponovno vzpostavitev prejšnjega stanja), če meni, da je stranka zamudila rok iz utemeljenih razlogov.

Stranka mora vložiti predlog v osmih dneh od dne, ko je bil razlog za zamudo roka odpravljen; če je stranka izvedela za zamudo pozneje, začne navedeni rok teči na datum, ko je stranka izvedela za zamudo. Po izteku dveh mesecev od datuma zamude ni več mogoče vložiti predloga za ponovno vzpostavitev prejšnjega stanja.

Zadnja posodobitev: 23/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.