National specialised courts

In several Member States there are specialised courts, which deal with specific matters. Often such courts deal with disputes concerning administrative issues or in some cases with disputes between private persons or businesses.

Several Member States have specialised courts for administrative matters, i.e. disputes between public authorities and private persons or firms regarding decisions by the public administration, such as a dispute on a building license, an authorisation to run a business or a tax assessment note.

As regards disputes between private persons and/or businesses ("civil matters"), in some Member States there are specialised courts on employment matters.

Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.

Last update: 06/10/2020

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.

Specializirana sodišča - Belgija

Ta stran vsebuje informacije o organiziranosti specializiranih sodišča v Belgiji.

Specializirana sodišča

Vse v zvezi s specializiranimi sodišči na določenem področju (delovno pravo, gospodarsko pravo) najdete v razdelku z naslovom „redna sodišča“.

Ustavno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuUstavno sodišče preverja skladnost zakonov, uredb in odlokov z ustavo. Nadzoruje tudi pravilno delitev pristojnosti med zveznimi enotami in zvezno državo.

Je sodišče z 12 sodniki, ki zagotavljajo, da belgijski zakonodajalci spoštujejo ustavo. Sodišče lahko zakone, uredbe in odloke razveljavi ali zadrži. Ustavno sodišče je bilo ustanovljeno kot specializirano sodišče. Zaradi svoje posebne naloge je neodvisno od zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti.

Nasledilo je „arbitražno sodišče“, ustanovljeno leta 1980 v obdobju postopnega preoblikovanja Belgije v zvezno državo. Prvoten naziv mu je dodelil ustanovitelj zaradi njegove posebne naloge arbitra med različnimi zakonodajalci, zvezno državo ter skupnostmi in regijami. Njegova naloga je omejena na nadzor nad skladnostjo zakonov, uredb in odlokov s pravili delitve pristojnosti iz ustave in zakonov o institucionalnih reformah.

Naziv „ustavno sodišče“, ki ga ima od 7. maja 2007, bolj ustreza njegovim pristojnostim, razširjenim na nadzor zakonov, uredb in odlokov v skladu z II. poglavjem ustave (členi od 8 do 32 o pravicah in svoboščinah Belgijcev) ter členi 170 in 172 (zakonitost in enakopravnost davkov) in 191 (zaščita tujcev).

Francoski jezikovni skupini pripada  6 sodnikov, 6 pa nizozemski jezikovni skupini. Eden od sodnikov mora imeti zadovoljivo znanje nemščine. V vsaki jezikovni skupini imajo 3 sodniki najmanj 5 let izkušenj kot člani parlamentarne skupščine, 3 sodniki pa so delovali na področju prava (profesor prava na belgijski univerzi, sodnik na pritožbenem sodišču ali državnem svetu, strokovni sodelavec na ustavnem sodišču). 

Vir: stran Povezava se odpre v novem oknuustavnega sodišča.

Upravna sodišča

Državni svet

Kot institucija, ki je hkrati svetovalna in sodna, na stičišču zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, Povezava se odpre v novem oknuDržavni svet obstaja predvsem zaradi želje zakonodajalca, da vsem fizičnim ali pravnim osebam zagotovi učinkovito pravno sredstvo proti nepravilnim upravnim aktom, ki bi jim povzročili škodo.

Zadržanje in razveljavitev upravnih aktov (odredbe ali pravilniki), ki so v nasprotju z veljavnimi pravnimi pravili, sta glavni pristojnosti Državnega sveta.

Zaščita pred samovoljnostjo uprave pa ni edina naloga sveta. Ima tudi funkcijo svetovalnega organa v zadevah, ki se nanašajo na zakone in druge predpise.

Državni svet je tudi pritožbeni sodnik, ki presoja o pritožbah zoper odločbe nižjih upravnih sodišč.

Državni svet odloča z odločbami in odloki na podlagi danih zahtevkov. 

Svet sestavlja 44 članov, ki imajo dosmrtni mandat, in sicer 1 prvi predsednik, 1 predsednik, 14 predsednikov oddelkov in 28 državnih svetnikov.

Člani zasedajo v generalni skupščini Državnega sveta in v enem od oddelkov upravnega sodišča ali zakonodajnem oddelku.

Vir: Povezava se odpre v novem oknuspletna stran belgijskega Državnega sveta.

Pravne zbirke podatkov s teh področij

Spletna stran Povezava se odpre v novem oknuDržavnega sveta.

Spletna stran Povezava se odpre v novem oknuustavnega sodišča.

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da, dostop je brezplačen.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZvezna javna služba za pravosodje

 

Zadnja posodobitev: 06/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Bolgarija

Na tej strani so navedene informacije o specializiranih sodiščih v bolgarskem pravosodju.

V Republiki Bolgariji ni delovnih, pomorskih, gospodarskih ali podobnih specializiranih sodišč.

Upravna sodišča

Sistem upravnih sodišč je bil v Republiki Bolgariji vzpostavljen leta 2006 s sprejetjem novega zakonika o upravnem postopku. V sistemu upravnega sodstva je organiziranih 28 okrožnih upravnih sodišč in vrhovno upravno sodišče (Varhoven administrativen sad).

Upravna sodišča

Upravna sodišča so pristojna za obravnavo vseh tožb, s katerimi se zahteva:

  • izdaja, sprememba, razveljavitev ali razglasitev ničnosti upravnih aktov;
  • razglasitev ničnosti sporazumov, sklenjenih na podlagi zakonika o upravnem postopku;
  • pravno sredstvo zoper nerazumna dejanja ali opustitve upravnih organov;
  • pravno sredstvo zoper nezakonito izvršbo;
  • odškodnina za škodo zaradi kakršnega koli nezakonitega akta, dejanja ali opustitve s strani upravnih organov in uradnikov;
  • odškodnina za škodo, ki izhaja iz izvršbe;
  • razglasitev ničnosti ali razveljavitev upravnih sodnih odločb;
  • izpodbijanje verodostojnosti upravnih aktov na podlagi zakonika o upravnem postopku.

Vsakdo lahko vloži tožbo za ugotovitev obstoja upravne pravice ali pravnega razmerja, če ima procesno upravičenje in nima na voljo drugega pravnega sredstva.

Zadeve, v katerih se izpodbijajo posamezni upravni akti, obravnavajo upravna sodišča, ki so krajevno pristojna glede na sedež regionalnega urada organa, ki je izdal izpodbijani akt, če je tudi stalno/trenutno prebivališče vložnika ali njegov sedež na območju takega regionalnega urada. Take zadeve pa obravnava upravno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na sedež organa, ki je izdal izpodbijani posamezni upravni akt, če:

  1. je izpodbijani akt naslovljen na več naslovnikov, ki nimajo svojega stalnega ali trenutnega prebivališča na območju regionalnega urada organa izdajatelja;
  2. organ, ki je izdal izpodbijani akt, nima regionalnega urada.

Zadeve, ki se nanašajo na izpodbijanje splošnih upravnih aktov, obravnava upravno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na sedež organa, ki je izdal izpodbijani akt. Če ima organ, ki je izdal izpodbijani upravni akt, sedež v drugi državi, obravnava zadeve
Upravno sodišče v Sofiji (Administrativen sad – grad Sofia).
Sodišče, ki je pristojno glede na vložnikov naslov ali sedež, obravnava tudi odškodninske tožbe, če so te pridružene sporu iz odstavkov 1–4.
Če pristojno sodišče zadeve ne more obravnavati, vrhovno upravno sodišče odredi, naj se zadeva prenese na drugo upravno sodišče iste stopnje.

Upravni akti, ki se neposredno nanašajo na izvajanje bolgarske zunanje, obrambne in varnostne politike, niso predmet sodnega nadzora, razen če zakon določa drugače.

Vrhovno upravno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno upravno sodišče je pristojno v naslednjih primerih:

  1. če se izpodbijajo podzakonski predpisi, razen tistih, ki jih izdajo občinski sveti;
  2. če se izpodbijajo akti sveta ministrov, predsednika vlade, podpredsednikov vlade in ministrov;
  3. če se izpodbijajo odločbe vrhovnega sodnega sveta (Viši sadeben savet);
  4. če se izpodbijajo akti bolgarske nacionalne banke in njenih organov;
  5. če gre za kasacijsko pritožbo in procesni ugovor zoper sodbo sodišča prve stopnje;
  6. če gre za procesni ugovor stranke zoper sodbe in sklepe;
  7. če se predlaga razveljavitev pravnomočnih sodnih odločb v upravnih zadevah;
  8. če se izpodbijajo drugi akti, opredeljeni v zakonu.

Vrhovno upravno sodišče je razdeljeno na posamezne oddelke, znotraj katerih delujejo senati. Oddelke vodi predsednik (ali namestnik predsednika), ki lahko tudi predseduje senatom sodnikov v zadevnih oddelkih.

Druga specializirana sodišča

Vojaška sodišča

Zgodovina vojaških sodišč se je začela 1. julija 1879. Leta 1956 so bila vojaška sodišča prestrukturirana glede na lokacije vojaških korpusov v mestih Sofija, Plovdiv, Sliven, Varna in Pleven. (Ta struktura vojaških sodišč se je ohranila do danes).

Vojaška sodišča (Voenen sad)

Povezava se odpre v novem oknuVojaška sodišča kot sodišče prve stopnje obravnavajo kazenske zadeve v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih stori aktivno vojaško osebje in generali ter častniki, podčastniki in navadni člani drugih ministrstev in agencij, civilno osebje ministrstva za obrambo, bolgarske vojske, enot, ki poročajo ministru za obrambo, nacionalne varnostne službe in nacionalne obveščevalne službe. Pritožbeno vojaško sodišče (Voenno-apelativen sad) je sodišče druge stopnje v navedenih zadevah. Zakonik o kazenskem postopku opredeljuje pristojnost vojaških sodišč. Ta sodišča imajo enak status kot okrožna sodišča. Pritožbeno vojaško sodišče (eno samo) obravnava pritožbe (tudi procesno ugovore) zoper odločbe vseh vojaških sodišč v Bolgariji.

Specializirano kazensko sodišče (Specializiran nakazatelen sad)

Specializirano kazensko sodišče je bilo ustanovljeno na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravosodnem sistemu (ki je bil objavljen v uradnem listu št. 1 iz leta 2011). V Republiki Bolgariji obstaja samo eno specializirano kazensko sodišče (s sedežem v Sofiji) in ima status okrožnega sodišča. Njegovo pristojnost določa zakon. (Člen 411a zakonika o kazenskem postopku vključuje izčrpen seznam kaznivih dejanj, za obravnavo katerih je pristojno specializirano kazensko sodišče in katerih storilci ali naročniki so večinoma hudodelske združbe.)

Specializirano kazensko sodišče sestavljajo sodniki, ki jih vodi predsednik.

Povezava se odpre v novem oknuPritožbeno specializirano kazensko sodišče (Apelativen specializiran nakazatelen sad) obravnava pritožbe (vključno s procesnimi ugovori) zoper odločbe specializiranega kazenskega sodišča. Sedež ima v Sofiji.

Pritožbeno specializirano kazensko sodišče sestavljajo sodniki, ki jih vodi predsednik. Povezava se odpre v novem oknuVrhovno kasacijsko sodišče (Varhoven kasatsionen sad) je najvišje kazensko sodišče, ki obravnava odločbe pritožbenega specializiranega kazenskega sodišča.

Arbitražno sodišče bolgarske gospodarske zbornice

Arbitražno sodišče bolgarske gospodarske zbornice obravnava civilne spore, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zapolnjevanje vrzeli v pogodbah ali spremembo določb pogodb, da se te uskladijo s spremenjenimi okoliščinami, ne glede na to, ali je stalno prebivališče ene ali obeh strank v Republiki Bolgariji ali ne.

Utrdilo je svoj položaj v Bolgariji kot vodilna ustanova za arbitražo in uživa zaupanje javnosti zaradi svojega izredno strokovnega dela pri reševanju pravnih sporov. Vsako leto odloči v 250 do 300 mednarodnih in notranjih sporih: 82 % notranjih sporov je rešenih v devetih mesecih, 66 % mednarodnih sporov pa v 12 mesecih.

Poleg tega si Povezava se odpre v novem oknuarbitražno sodišče dejavno prizadeva za izboljšanje zakonodaje na področju arbitraže. Sporov, ki se nanašajo na stvarne pravice glede nepremičnin, preživninske zahtevke in pravice iz delovnega razmerja, ter sporov glede moralnih pravic ali družinskega prava ni mogoče predložiti v postopek arbitraže.

Pravna zbirka podatkov

Spletišče sodišč

Vsa bolgarska sodišča imajo svoja spletišča, kjer so navedene informacije o strukturi in dejavnostih sodišča, vključno s tekočimi in končanimi zadevami ter drugimi uporabnimi informacijami, ki so na voljo javnosti.

Spletišče Povezava se odpre v novem oknuvrhovnega sodnega sveta vsebuje podroben seznam sodišč v Bolgariji, vključno z njihovimi naslovi in spletišči (na voljo le v bolgarščini).

Sodne odločbe se po razglasitvi objavijo na spletišču sodišča, ki jih je izdalo, v skladu z zahtevami iz Povezava se odpre v novem oknuzakona o varstvu osebnih podatkov in Povezava se odpre v novem oknuzakona o varstvu zaupnih informacij.

Sodne odločbe v zadevah, ki se nanašajo na civilni status ali zdravstveno stanje oseb, se objavijo brez obrazložitve.

Več informacij je na voljo na naslednjih spletiščih:

Zadnja posodobitev: 20/05/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Češka

Specializirana sodišča

Na splošno v Češki republiki ni specializiranih sodišč, so pa specializirani oddelki rednih sodišč (za delovno pravo).

Druga posebna sodišča

Ustavno sodišče

Ustavno sodišče je sodni organ, ki skrbi za varstvo ustavnosti.

Ustavno sodišče obravnava zadeve na polnem plenarnem zasedanju ali v štirih senatih, ki jih sestavljajo po trije sodniki.

Za odločitve o zadevah, povezanih s temeljnimi vprašanji državne in sodne ureditve, je pristojen poln plenum. To so, na primer, odprava zakona parlamenta, obtožba ali nezmožnost opravljanja funkcije predsednika republike ali razpustitev politične stranke.

Poln plenum sestavljajo vsi sodniki, deset sodnikov pa mora biti prisotnih, ko je odločitev sprejeta. Odločitve v naslednjih zadevah zahtevajo večino devetih glasov sodnikov: odprava zakona parlamenta, odločitev o obtožbi ali nezmožnosti opravljanja funkcije predsednika republike ter sodba, ki temelji na drugačni pravni razlagi kot prejšnja sodba sodišča.

Vse druge zadeve obravnava senat treh sodnikov. Te vključujejo, na primer, ustavne pritožbe fizičnih oseb ali občin, spore glede volitev in izpolnjevanja pogojev članov parlamenta, spore o pristojnosti med centralnimi državnimi organi in lokalnimi avtonomnimi organi.

Ustavno sodišče sestavlja 15 sodnikov. Sodnike imenuje predsednik republike s soglasjem senata za dobo 10 let. Omejitev za ponovno imenovanje ni.

Administracijo sodišča nadzorujejo predsednik in dva podpredsednika. Vsakemu sodniku pomaga lastno osebje pravnih pomočnikov in tajnik.

Več informacij je na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletni strani Ustavnega sodišča Češke republike.

Zadnja posodobitev: 15/06/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Danska

Ta stran vsebuje informacije o organizaciji specializiranih sodišč na Danskem.

Specializirana sodišča

Pomorsko in gospodarsko sodišče (Sø- og Handelsretten)

Povezava se odpre v novem oknuPomorsko in gospodarsko sodišče od ustanovitve leta 1862 obravnava pomorske in gospodarske zadeve iz celotne države.

Pristojnost pomorskega in gospodarskega sodišča se je postopno razširila. Sodišče danes obravnava zadeve v zvezi z danskim Zakonom o blagovnih znamkah, Zakonom o modelih, Zakonom o tržnih praksah, Zakonom o konkurenci, pogoji mednarodnega trgovanja in druge gospodarske zadeve.

Poleg tega oddelek za stečaje obravnava zadeve v zvezi s stečaji, plačilno nesposobnostjo, prisilno poravnavo dolgov in reprogramiranjem dolgov na območju Københavna.

Zemljiškoknjižno sodišče (Tinglysningsretten)

Povezava se odpre v novem oknuZemljiškoknjižno sodišče je bilo ustanovljeno 1. januarja 2007. Pristojno je za celotno Dansko.

Zemljiškoknjižno sodišče od okrožnih sodišč postopno prevzema vpis v zemljiško knjigo. Pristojno je za vpis zemljiških pravic, hipotek in drugih obremenitev premoženja, poročne pogodbe itd.

Zemljiškoknjižno sodišče rešuje spore, ki nastanejo zaradi vpisov v zemljiško knjigo. Osebe imajo pravico do pritožbe na Višje sodišče za zahodno Dansko.

Specializirano sodišče za obtožbe in obnovo postopka (Den Særlige Klageret)

Specializirano sodišče za obtožbe in obnovo postopka obravnava disciplinske zadeve v zvezi s sodniki in drugim sodnim osebjem, ki ga zaposlujejo sodišča, vključno s sodišči Ferskih otokov in Grenlandije ter Odborom za presojo dopustnosti pritožb. Poleg tega lahko obnovi postopke v kazenskih zadevah in izloči zagovornika v kazenskih zadevah.

Specializirano sodišče za obtožbe in obnovo postopka sestavljajo vrhovni sodnik, višji sodnik, okrožni sodnik, odvetnik ter odvetnik s strokovnim znanjem in izkušnjami.

Upravna sodišča

Danski sodni sistem ne vključuje upravnih sodišč.

Zadnja posodobitev: 07/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Nemčija

V tem razdelku so informacije o specializiranih sodiščih v Nemčiji.

Delovna sodišča

Delovna sodišča odločajo v delovnih sporih, ki izhajajo iz pogodbenih razmerij med delavci in delodajalci (individualno delovno pravo). Odločajo tudi v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami, npr. med sindikati in združenji delodajalcev (kolektivno delovno pravo), ter v sporih med delodajalcem in svetom delavcev.

Delovna sodišča (kot sodišča zveznih dežel) so sodišča prve stopnje. Zadeve se obravnavajo v senatu, ki ga sestavljajo en predsedujoči poklicni sodnik in dva sodnika porotnika, od katerih eden zastopa delavce, drugi pa delodajalce. Nekatere odločitve, ki niso del ustnega postopka, sprejme predsedujoči sodnik brez sodnikov porotnikov.

O pritožbah in drugih pravnih sredstvih zoper odločbe delovnih sodišč odločajo deželna delovna sodišča (Landesarbeitsgerichte, ki so prav tako sodišča zveznih dežel). Tudi senat teh sodišč sestavljajo en poklicni sodnik in dva sodnika porotnika, od katerih eden zastopa delavce, drugi pa delodajalce.

Na najvišji stopnji odloča na zvezni ravni Povezava se odpre v novem oknuzvezno delovno sodišče (Bundesarbeitsgericht). Senate sestavljajo en predsedujoči sodnik, dva dodatna poklicna sodnika in dva sodnika porotnika, od katerih eden zastopa delavce, drugi pa delodajalce.

Upravna sodišča

Za presojo upravnih aktov so pristojne tri različne veje sodnega sistema: splošna upravna sodišča, socialna sodišča in finančna sodišča. Pomembna lastnost teh sodišč je, da zanje velja načelo ex officio (Amtsermittlung). To pomeni, da morajo sodišča ugotoviti dejansko stanje po uradni dolžnosti (tj. ne le na zahtevo stranke ali na podlagi dokazov, ki jih predložijo stranke), saj je materialna resnica sodnih odločb v javnem interesu.

Splošna upravna sodišča

Splošno upravno sodstvo ima tri stopnje:

  1. prva stopnja: upravna sodišča (Verwaltungsgerichte);
  2. druga stopnja: višja upravna sodišča zveznih dežel (Oberverwaltungsgerichte/Verwaltungsgerichtshöfe);
  3. zadnja stopnja: Povezava se odpre v novem oknuzvezno upravno sodišče (Bundesverwaltungsgericht).

Na prvi stopnji so načeloma pristojna upravna sodišča. Višja upravna sodišča so predvsem pritožbena sodišča, ki preizkušajo odločbe sodišč prve stopnje s pravnega in dejanskega vidika. Zvezno upravno sodišče je razen v zelo redkih primerih sodišče, ki odloča o pravnih sredstvih, vloženih zaradi zmotne uporabe prava (Revision).

Splošna upravna sodišča so načeloma pristojna za odločanje v vseh sporih med državljani in upravnimi organi glede pravilne uporabe zakonov s področja upravnega prava in upravnih aktov. Namesto upravnih sodišč pa so pristojna redna sodišča, kadar upravni organ ne izvaja javne oblasti, temveč deluje kot zasebno podjetje. To velja za vse spore, ki izhajajo iz takih dejavnosti. Nadalje so iz splošne upravne pristojnosti izvzeti spori, ki so na podlagi zakona v pristojnosti drugega sodišča (na primer finančnega sodišča, socialnega sodišča ali rednih sodišč).

Na upravnih sodiščih odločajo senati, ki jih praviloma sestavljajo trije poklicni sodniki in dva sodnika porotnika. Senate višjih upravnih sodišč po navadi sestavljajo trije poklicni sodniki. Senat zveznega upravnega sodišča načeloma sestavlja pet poklicnih sodnikov. Na upravnih sodiščih prve stopnje se lahko zadeve dodelijo v reševanje tudi sodniku posamezniku.

Socialna sodišča

Socialna sodišča imajo tako kot splošna upravna sodišča tri stopnje z ustrezno delitvijo dela. Načeloma so pristojna na prvi stopnji. Pritožbenih sodišč je 14 (to so deželna socialna sodišča – Landessozialgerichte)Povezava se odpre v novem oknuzvezno socialno sodišče (Bundessozialgericht) pa je razen v zelo redkih primerih sodišče, ki odloča o pravnih sredstvih, vloženih zaradi zmotne uporabe prava (Revision).

Socialna sodišča so pristojna predvsem za obravnavanje sporov v zadevah socialnega zavarovanja (pokojninsko, nezgodno in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za nego), zavarovanja za primer brezposelnosti, osnovnega plačila za iskalce zaposlitve in socialne varnosti (zlasti socialna pomoč, dajatve na podlagi zakona o dajatvah za prosilce za azil, nekatere zadeve prava, ki ureja področje težke invalidnosti). Na socialnih sodiščih odločajo senati, ki jih sestavljajo en poklicni sodnik in dva sodnika porotnika. Senate deželnih socialnih sodišč in zveznega socialnega sodišča sestavljajo trije poklicni sodniki in dva sodnika porotnika.

Finančna sodišča

Finančno sodstvo sestavljajo finančna sodišča prve stopnje in Povezava se odpre v novem oknuzvezno finančno sodišče (Bundesfinanzhof), ki odloča o pravnih sredstvih, vloženih zaradi zmotne uporabe prava (Revision). Pristojna so predvsem za odločanje v sporih o javnih dajatvah, davkih in carinah. Senate finančnih sodišč prve stopnje sestavljajo trije poklicni sodniki in dva sodnika porotnika, senate zveznega finančnega sodišča pa načeloma pet poklicnih sodnikov. Na finančnih sodiščih prve stopnje se lahko zadeve dodelijo v reševanje tudi sodniku posamezniku.

Druga specializirana sodišča

Zvezno ustavno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuZvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht) na zvezni ravni nadzoruje spoštovanje ustave, tj. temeljnega zakona (Grundgesetz). Njegove odločitve temeljijo zgolj na ustavi. Večino postopkov pred zveznim ustavnim sodiščem predstavljajo ustavne pritožbe. Vložijo jih državljani, ki trdijo, da so jim s sodbo sodišča, ukrepom javnega organa ali zakonom kršene njihove temeljne pravice. Ustavna pritožba je praviloma dopustna le, če so bili postopki na vseh drugih pristojnih sodiščih neuspešni, tj. zoper odločbe zadnje stopnje. Samo izjemoma je mogoče ustavno pritožbo vložiti neposredno zoper zakon.

Obstajajo tudi druge vrste postopkov. Med njimi sta postopek presoje ustavnosti in zakonitosti abstraktnih in konkretnih pravnih aktov ter postopek presoje, ali so institucije ustavnega prava delovale v okviru svojih pristojnosti. Nekatere odločbe zveznega ustavnega sodišča imajo lahko enako pravno moč kot zakon. Sodišče ima dva senata, ki ju sestavlja po osem sodnikov. Sodišče odloča v senatu treh sodnikov ali pa v senatu osmih sodnikov, in sicer večinoma brez javne ustne obravnave.

Deželna ustavna sodišča

Deželna ustavna sodišča (Landesverfassungsgerichte/Staatsgerichtshöfe) so ustavna sodišča posameznih zveznih dežel. Odločajo predvsem o ustavnih sporih s področja deželnega prava (Landesrecht), ki ureja tudi njihovo ustanavljanje, upravljanje in pristojnosti.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZvezno delovno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuZvezno upravno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuZvezno socialno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuZvezno finančno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuZvezno ustavno sodišče

Zadnja posodobitev: 20/05/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Estonija

V tem razdelku so informacije o upravnih in specializiranih sodiščih v estonskem sodnem sistemu.

Specializirana sodišča

V skladu z estonsko ustavo se ustanovitev specializiranih sodišč s posebno pristojnostjo lahko določi z zakonom. Ustanovitev izrednih sodišč je prepovedana.

V Estoniji ni bilo ustanovljeno še nobeno specializirano sodišče.

Ustavno sodišče

Vrhovno sodišče hkrati opravlja naloge pritožbenega sodišča najvišje stopnje in sodišča za oceno ustavnosti.

Vrhovno sodišče kot sodišče za oceno ustavnosti:

  • obravnava zahteve za presojo, ali so splošno veljavni predpisi ali zavrnitev izdaje takih predpisov skladni z ustavo,
  • obravnava zahteve za presojo skladnosti mednarodnih pogodb z ustavo,
  • obravnava zahteve za mnenje o razlagi ustave v povezavi s pravom Evropske unije,
  • obravnava zahteve za resolucije estonskega parlamenta, odbora parlamenta in predsednika republike ter pritožbe zoper te resolucije,
  • obravnava zahteve za razglasitev poslanca, predsednika republike, pravosodnega kanclerja ali predsednika računskega sodišča za nezmožnega za opravljanje dolžnosti za daljše obdobje,
  • obravnava zahteve za odvzem mandata poslancu,
  • odloča o izdaji soglasja predsedniku parlamenta, da kot namestnik predsednika republike razpiše izredne parlamentarne volitve ali zavrne razglasitev zakona,
  • obravnava zahteve za prenehanje delovanja politične stranke,
  • obravnava pravna sredstva zoper pravne akte volilne uprave ter odločbe in druge pravne akte volilnih odborov.

Posameznik ne more vložiti zahteve za oceno ustavnosti.

Kontaktni podatki vrhovnega sodišča so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču vrhovnega sodišča.

Oceno ustavnosti ureja Povezava se odpre v novem oknuzakon o sodnem postopku za oceno ustavnosti.

Upravna sodišča

Upravna sodišča kot sodišča prve stopnje obravnavajo upravne zadeve. V Estoniji delujejo kot neodvisni sodni organi samo na prvi stopnji.

Okrožna sodišča kot sodišča druge stopnje preverjajo odločbe upravnih sodišč na podlagi pritožb zoper odločbe.

Pristojnost upravnih sodišč, postopek za vložitev tožbe pri upravnem sodišču in pravila upravnega postopka so določeni v Povezava se odpre v novem oknuzakoniku o postopku pred upravnimi sodišči.

Upravna sodišča

Estonija ima dve upravni sodišči: upravno sodišče v Talinu in upravno sodišče v Tartuju.

Upravni sodišči sta razdeljeni na sodne palače.

Upravno sodišče v Talinu tvorita dve sodni palači:

  • sodna palača v Talinu,
  • sodna palača v Pärnuju.

Upravno sodišče v Tartuju tvorita dve sodni palači:

  • sodna palača v Tartuju,
  • sodna palača v Jõhviju.

Okrožna sodišča

Estonija ima dve okrožni sodišči s pristojnostjo drugostopenjskega sodišča:

  • okrožno sodišče v Talinu (Tallinna Ringakonnakohus),
  • okrožno sodišče v Tartuju (Tartu Ringakonnakohus).

Kontaktni podatki estonskih sodišč so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču sodišč. Dostop do kontaktnih podatkov je brezplačen.

Zadnja posodobitev: 01/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Irska

V tem razdelku so vam na voljo informacije o organizaciji specializiranih sodišč na Irskem, in sicer s sklicevanjem na splošno organizacijo sodišč. Informacije o sodiščih na splošno so na voljo na spletnih straneh Organizacija sodstva in Redna sodišča.

Specializirana sodišča

Sodišče za spore majhne vrednosti

Postopek v sporih majhne vrednosti je poceni in neformalen način reševanja pritožb potrošnikov, pri katerem se za nobeno stran ne zahteva pravno zastopanje. Sodišče za spore majhne vrednosti deluje v okviru okrajnega sodišča. Ta postopek se lahko uporablja za terjatve, ki ne presegajo vrednosti 2 000 EUR, če potrošnik kupi blago ali storitev, utrpi manjšo škodo na lastnini ali zahteva vračilo varščine za najem. V primeru nespornih zahtevkov se ne zahteva navzočnost na sodišču. Če je terjatev prerekana in ni mogoče doseči izvensodne poravnave, sojenje o zadevi poteka pred sodnikom okrajnega sodišča, zoper njegovo odločbo pa je mogoče vložiti pravno sredstvo pri okrožnem sodišču.

Gospodarsko sodišče

Gospodarsko sodišče je dejansko specializirani oddelek višjega sodišča. Ena njegovih ključnih funkcij je sposobnost takojšnjega reševanja zadev. Za izpolnjevanje te funkcije ima lastne postopke, ki so zastavljeni tako, da omogočajo pospešitev zadev na seznamu. Te postopke ureja  člen 63A poslovnika višjih sodišč (Povezava se odpre v novem oknuOrder 63A Rules of the Superior Courts).

Sodišče obravnava zadeve, ki so razvrščene kot „trgovinski postopki“ iz člena 63A, r1. Mednje spadajo spori v zvezi s pravom družb, insolvenčnim pravom, intelektualno lastnino, gradbeništvom, upravnim pravom in ustavnim pravom. Za predložitev sodišču v skladu s členom 63A r1(a) mora terjatev ali nasprotna terjatev v tožbi dosegati vrednost najmanj 1 000 000 EUR. Za zadeve, ki se obravnavajo v skladu s pravilom 1(b), prag ni določen, tako da je presoja prepuščena sodniku gospodarskega sodišča.

Sodišče za obravnavo odvisnosti od drog (The Drug Treatment Court)

Program sodišča za obravnavo odvisnosti od drog deluje v okviru okrajnega sodišča. Odvisnikom od drog, obsojenim zaradi nenasilnih kaznivih dejanj, daje priložnost, da se izvijejo iz kroga drog, kriminala in zaporov. Primerni kandidati se ocenijo glede na njihovo pripravljenost, da se zavežejo k sodelovanju v programu.

Druga sodišča

Številna druga sodišča se ukvarjajo z ugovori na področju davkov od dohodka, pravicami iz socialnega varstva, zahtevki v skladu z zakonodajo na področju enakosti spolov, urbanističnim načrtovanjem in zadevami s področja delovnih razmerij. Tem sodiščem ne predsedujejo sodniki, temveč usposobljeno strokovno osebje, zoper njihove odločitve pa se lahko vloži pravno sredstvo pri okrožnem ali višjem sodišču.

Zadnja posodobitev: 07/12/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani grščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Specializirana sodišča - Grčija

Ta stran nudi informacije o organizaciji specializiranih sodišč v Grčiji.

Vrhovno upravno sodišče

Vrhovno upravno sodišče, ki se v dobesednem prevodu imenuje „državni sodni svet“ (Συμβούλιο της Επικρατείας), je opredeljen v členu 95 grške ustave. Svoje pristojnosti izvaja na plenarnih sejah (Ολομέλεια) ali prek svojih oddelkov (τμήματα). Na plenarnih sejah sodelujejo predsednik, vsaj deset svetnikov (σύμβουλοι), dva nižja svetnika (πάρεδροι) in tajnik (γραμματέας).

Vrhovno upravno sodišče ima šest oddelkov: I, II, III, IV, V in VI.

Prvi štirje oddelki (I, II, III, IV) izvajajo sodne pristojnosti in javne obravnave. Na sejah oddelkov sodeluje predsednik oddelka (podpredsednik vrhovnega upravnega sodišča), dva svetnika, dva nižja svetnika in tajnik (pet članov).

Vsak oddelek lahko zaseda tudi v sedemčlanskem senatu, namreč s sodelovanjem dveh dodatnih svetnikov. To se lahko zgodi samo v primerih, ko predsednik sodišča zadevo dodeli sedemčlanskemu oddelku ali pa petčlanski oddelek zadevo odstopi temu oddelku.

Oddelek V je pristojen za obravnavo uredb in izvajanje disciplinskih pristojnosti. Sestavljajo ga predsednik (podpredsednik Sveta), vsaj en svetnik, en pridruženi svetnik (z odločilnim glasom) in tajnik.

Oddelek VI je odgovoren za sodni nadzor (razveljavitev) sodnih odločb v zvezi z zakonikom o zbiranju javnih prihodkov (Κώδικας Είσπραξης Δημόσιων Εσόδων) in odškodninami, ki izhajajo iz upravnih sporov. Njegova sestava je enaka kot pri prvih štirih oddelkih.

Glavne naloge vrhovnega upravnega sodišča („državnega sodnega sveta“) so določene v členu 95(1) Ustave in se izvajajo v skladu z zakonom.

Med pristojnosti vrhovnega upravnega sodišča spada:

  • razveljavitev izvršljivih aktov, ki jih je upravni organ izdal na podlagi zlorabe pristojnosti ali kršitve zakonodaje;
  • nadzor nad končnimi sodbami rednih upravnih sodišč, na zahtevo in v skladu z zakonodajo;
  • obravnavanje pomembnih upravnih sporov, ki so mu dodeljeni na podlagi ustave in zakonodaje;
  • obravnavanje vseh dekretov regulativne narave.

Organi morajo upoštevati razveljavitvene sodbe, ki jih izda vrhovno upravno sodišče. Kateri koli pristojni organ, kot določa zakonodaja, lahko odgovarja, če tega ne stori.

Računsko sodišče

Računsko sodišče (Ελεγκτικό Συνέδριο), opredeljeno v členu 98 grške ustave, je višje sodišče dvojne narave, s sodnimi in upravnimi pristojnostmi. Svoj sodni značaj ohranja tudi pri izvajanju upravne pristojnosti. Sestava računskega sodišča je enaka sestavi vrhovnega upravnega sodišča („državnega sodnega sveta“). Računsko sodišče izvaja sodne pristojnosti na plenarnih sejah (Ολομέλεια), v treh oddelkih (τμήματα) in enotah (κλιμάκια).

Njegove glavne pristojnosti so:

  • revizije odhodkov države in lokalnih oblasti ali drugih oseb javnega prava;
  • revizija naročil velike finančne vrednosti, sklenjenih z državo ali subjekti z enakovrednim statusom;
  • revizije računov uradnikov javnega računovodstva in lokalnih oblasti ali drugih oseb javnega prava;
  • izdaja mnenja o zakonodajnih predlogih za pokojnine ali priznanju sistema za pokojninske pravice;
  • priprava osnutkov in predložitev poročil Parlamentu o javnih prihodkih in porabi (απολογισμός) ter bilance stanja (ισολογισμός);
  • obravnavanje sporov o dodelitvi pokojnin;
  • obravnavanje zadev, v katerih se ugotavlja odgovornost civilnih ali vojaških državnih uslužbencev za kakršno koli škodo, povzročeno državi, bodisi namerno ali iz malomarnosti.

Vrhovno upravno sodišče v okviru svoje sodne pristojnosti ne izvaja sodne presoje sodb računskega sodišča.

Druga specializirana sodišča

Vojaško sodišče (στρατοδικεία), sodišča vojne mornarice (ναυτοδικεία) in sodišča vojaškega letalstva (αεροδικεία)

To so specializirana kazenska sodišča. Vsi prestopki, ki jih stori vojaško osebje v vojski, vojni mornarici ali vojaškem letalstvu (brez izjem) sodijo v pristojnost vojaških sodišč.

Specializirano vrhovno sodišče

Specializirano vrhovno sodišče (Ανώτατο Ειδικό Δικαστήριο) je Povezava se odpre v novem oknuspecializirano sodišče, podobno ustavnemu sodišču, ker so spori v njegovi pristojnosti večinoma ustavne narave. Sodišče je opredeljeno v členu 100 Povezava se odpre v novem oknugrške ustave in je pristojno za presojo veljavnosti parlamentarnih volitev, odpoklic Povezava se odpre v novem oknuposlancev z mesta poslanca ali reševanje konfliktov med grškimi višjimi sodišči. Sodbe vrhovnega specializiranega sodišča so končne in jih ni mogoče Povezava se odpre v novem oknuizpodbijati.

Sodišče sestavljajo predsednik Vrhovnega upravnega sodišča (državnega sodnega sveta), predsednik vrhovnega sodišča (Άρειος Πάγος), predsednik računskega sodišča, štirje svetniki vrhovnega upravnega sodišča (državnega sodnega sveta) in štirje svetniki vrhovnega sodišča (ki so imenovani z žrebom vsako drugo leto).

Sodišču predseduje najstarejši predsednik Vrhovnega upravnega sodišča (državnega sodnega sveta) ali predsednik vrhovnega sodišča. Pri obravnavi primerov, ki vključujejo reševanje sporov in nesoglasij o ustavnosti ali razlago pravnih določb, sodišče vključi dva redna profesorja prava z grških univerz.

Posebno sodišče za spore v primeru nezakonitih sodb

To specializirano sodišče za spore v primeru nezakonitih sodb (Ειδικό Δικαστήριο Αγωγών Κακοδικίας) je opredeljeno v členu 99 Ustave in Zakonu 693/1977 ter obravnava tožbe zoper pravosodne uradnike. Sodišče sestavlja predsednik Vrhovnega upravnega sodišča, ki predseduje sodišču, svetnik Vrhovnega upravnega sodišča, svetnik Vrhovnega sodišča, svetnik Računskega sodišča, dva redna profesorja prava z grških univerz in dva pravnika (člana vrhovnega disciplinskega odbora odvetnikov, ki je imenovan z žrebom).

Posebno sodišče, ki presoja odgovornost ministrov

Posebno sodišče za presojo odgovornosti ministrov (Ειδικό Δικαστήριο Ευθύνης Υπουργών) je opredeljeno v členu 86 Ustave.

Sestane se za vsak posamezni primer in ga sestavlja šest članov Vrhovnega upravnega sodišča in sedem članov Vrhovnega sodišča, ki so določeni z žrebom predsednika parlamenta po začetku sodnega postopka. Obravnave potekajo v obliki javnega zasedanja parlamenta in jih vodijo člani navedenih vrhovnih sodišč, ki morajo biti imenovani ali napredovati na položaj pred vložitvijo predloga za začetek sodnega postopka. Sejam predseduje izbrani član Vrhovnega sodišča, ki ima najvišji naziv; če ima več članov isti naziv, jim predseduje najstarejši med njimi. Član urada javnega tožilstva pri vrhovnem sodišču ali namestnik, oba izbrana z žrebom, deluje kot javni tožilec.

To posebno sodišče je odgovorno za obravnavo kaznivih dejanj ministrov in namestnikov ministrov, pod pogojem, da mu parlament preda zadeve v obravnavo.

Posebno sodišče za spore o osebnih prejemkih uradnikov v pravosodju

Posebno sodišče za spore o osebnih prejemkih za uradnike pravosodja (Ειδικό Δικαστήριο Μισθολογικών Διαφορών Δικαστικών Λειτουργών) je opredeljeno v členu 88 Ustave.

Sestavljajo ga člani posebnega sodišča iz člena 99 Ustave, s sodelovanjem dodatnega rednega profesorja in dodatnega pravnika.

Sodišče je pristojno za obravnavanje sporov o prejemkih (vseh vrst) in pokojninah uradnikov pravosodja, če bo rešitev pravnih vprašanj verjetno vplivala na plače, pokojnine ali davčni status večjega števila uradnikov.

Pravne zbirke podatkov

  1. Spletna stran Povezava se odpre v novem oknuVrhovnega upravnega sodišča obsega več kot 250 000 odločb.

Dostop do podatkovne zbirke je brezplačen.

  1. Spletne strani glavnih grških upravnih sodišč prve stopnje (διοικητικά πρωτοδικεία):

Na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuupravnega sodišča prve stopnje v Atenah so na voljo storitve:

  • iskalniki po sodni praksi;
  • bilten o sodni praksi.

Naslednje storitve so v izdelavi:

  • izdajanje potrdil;
  • zadeve „spremljanja“;
  • vodenje evidenc o pravnih dokumentih.

Naslednje storitve so na voljo na spletnih straneh vseh drugih sodišč:

  • elektronski zahtevek za potrdila;
  • zadeve „spremljanja“.

Večina navedenih spletnih strani vsebuje tudi informacije o sodni pristojnosti, zgodovini, poslovniku, organizacijskih shemah, seznamu sodnikov na sodišču itd.

Dostop je večinoma brezplačen. Pravno zbirko podatkov pa lahko uporabljajo le sodniki, in sicer ob uporabi posebne programske opreme in identifikacijske številke.

  1. Spletne strani glavnih grških upravnih sodišč druge stopnje (διοικητικά εφετεία):

Na voljo so naslednje storitve:

  • dnevni razpored obravnav;
  • elektronski zahtevek za potrdila;
  • zadeve „spremljanja“.

Dostop je večinoma brezplačen. Pravno zbirko podatkov pa lahko uporabljajo le sodniki, in sicer ob uporabi posebne programske opreme in identifikacijske številke.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno upravno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuRačunsko sodišče

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Španija

Specializirana sodišča – Španija

Člen 117 španske ustave iz leta 1978 določa načelo enotnosti pravosodja, ki je temelj organizacije in delovanja sodišč v tej državi.

V španskem pravnem sistemu je redna pristojnost razdeljena na štiri pravna področja: civilno, kazensko, pravdno upravno in socialno ali delovno.

Poleg štirih pravnih področij iz redne pristojnosti se v španskem pravnem sistemu priznava tudi vojaška pristojnost, ki je sestavni del državnega sodstva (Poder Judicial del Estado) in je podeljena izključno vojaškim sodiščem, ustanovljenim na podlagi zakona.

Spore o pristojnosti med sodišči s katerega koli pravnega področja iz redne pristojnosti in vojaškimi sodišči obravnava poseben senat vrhovnega sodišča (Tribunal Supremo) – senat za reševanje sporov o pristojnosti (Sala de Conflictos de Jurisdicción) – ki ga sestavljajo predsednik vrhovnega sodišča, dva sodnika iz senata vrhovnega sodišča, pristojnega za pravno področje, na katerega se spor nanaša, in dva sodnika iz senata za vojaške zadeve (Sala de lo Militar), vsi navedeni pa so imenovani na plenarnem zasedanju splošnega sodnega sveta (Consejo General del Poder Judicial).

Na pravnih področjih iz redne pristojnosti se lahko nekatera sodišča specializirajo za posamezne vsebine. Taki primeri so sodišča, ki obravnavajo nasilje nad ženskami, gospodarska sodišča, sodišča s posebnimi nalogami v zvezi z izvajanjem kazenskih sankcij in sodišča za mladoletnike.

Sistemski zakon o sodstvu (Ley Orgánica del Poder Judicial) opredeljuje naslednja specializirana sodišča:

GOSPODARSKA SODIŠČA

Gospodarska sodišča (Juzgados de lo Mercantil), ki delujejo od 1. septembra 2004, so specializirana sodišča. So del civilnega sodstva.

KRAJEVNA PRISTOJNOST

Na splošno ima vsaka pokrajina vsaj eno gospodarsko sodišče, s sedežem v glavnem mestu pokrajine, ki je krajevno pristojno za celotno pokrajino.

Gospodarska sodišča se lahko ustanovijo tudi v drugih krajih ali mestih, če je to upravičeno glede na število prebivalcev, obstoj industrijskih ali gospodarskih središč ali gospodarsko aktivnost. Obseg pristojnosti takih sodišč se določi glede na zahteve posameznega primera.

Gospodarska sodišča so lahko pristojna za dve pokrajini ali več znotraj iste avtonomne skupnosti.

SODNA PRISTOJNOST

Gospodarska sodišča obravnavajo zadeve v zvezi z insolventnostjo na podlagi določb prava, ki ureja to področje.

Gospodarska sodišča obravnavajo tudi zadeve s področja civilnega prava, vključno z zahtevki, pri katerih se uveljavlja pravica do vložitve tožbe v zvezi z nelojalno konkurenco, industrijsko lastnino, intelektualno lastnino in oglaševanjem, ter tožbami, ki se na tem področju vložijo na podlagi predpisov o gospodarskih družbah in zadrugah.

Gospodarska sodišča so pristojna za priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb ter drugih pravnih in arbitražnih odločb, kadar se te nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti, razen če jih mora v skladu z mednarodnimi pogodbami in drugimi predpisi obravnavati drugo sodišče.

PRITOŽBE

Pokrajinska sodišča (Audiencias Provinciales) obravnavajo pritožbe na podlagi zakona zoper sodne odločbe, ki jih na prvi stopnji izdajo gospodarska sodišča, razen tistih, ki se izdajo v zadevah v zvezi z insolventnostjo in se nanašajo na delovnopravna vprašanja, saj mora biti v takem primeru v skladu z določbami sistemskega zakona o sodstvu specializiran en oddelek ali več takih oddelkov.

Druge pritožbe se lahko vložijo v skladu z določbami sistemskega zakona o sodstvu v primerih, ki so v njem določeni.

SODIŠČA ZA BLAGOVNE ZNAMKE EVROPSKE UNIJE

Sodišča za blagovne znamke EU (Juzgados de Marca Comunitaria) so gospodarska sodišča v Alicanteju, ki svojo pristojnost izvršujejo tako, da na prvi stopnji in izključno obravnavajo vse tiste zadeve, ki spadajo v okvir Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti in Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti.

Kar zadeva izvrševanje te stvarne pristojnosti, krajevna pristojnost teh sodišč obsega celotno nacionalno ozemlje Španije, zato se za te namene samo ta sodišča imenujejo sodišča za blagovne znamke EU.

So del civilnega sodstva.

Poleg tega specializirani oddelek ali oddelki pokrajinskega sodišča v Alicanteju, izključno in na drugi stopnji, obravnavajo tudi vse pritožbe iz člena 101 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti in Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti. Kar zadeva izvrševanje te stvarne pristojnosti, krajevna pristojnost teh sodišč obsega celotno nacionalno ozemlje Španije, zato se za te namene samo ta sodišča imenujejo sodišča za blagovne znamke EU.

SODIŠČA S POSEBNIMI NALOGAMI NA PODROČJU IZVAJANJA KAZENSKIH SANKCIJ

Sodišča s posebnimi nalogami na področju izvajanja kazenskih sankcij (Juzgados de Vigilancia Penitenciaria) izvajajo naloge iz pristojnosti, kot so določene v splošnem zakonu o izvajanju kazenskih sankcij (Ley General Penitenciaria) glede izvrševanja prostostnih kazni in varnostnih ukrepov, glede izvajanja pravosodnega nadzora nad disciplinskimi pooblastili organov za izvajanje kazenskih sankcij, glede zaščite pravic in upravičenj zapornikov ter v drugih primerih v skladu z zakonom. So del sodstva, pristojnega za kazensko pravo.

KRAJEVNA PRISTOJNOST

V okviru sodstva s področja kazenskega prava ima vsaka pokrajina eno ali več sodišč s posebnimi nalogami na področju izvajanja kazenskih sankcij.

Mesto Madrid ima eno ali več osrednjih sodišč s posebnimi nalogami na področju izvajanja kazenskih sankcij, ki so pristojna za celotno Španijo.

SODNA PRISTOJNOST

Sodišča s posebnimi nalogami na področju izvajanja kazenskih sankcij izvajajo pravosodne funkcije, opredeljene v splošnem zakonu o izvajanju kazenskih sankcij glede izvrševanja prostostnih kazni in varnostnih ukrepov, glede izvajanja pravosodnega nadzora nad disciplinskimi pooblastili organov za izvajanje kazenskih sankcij, glede zaščite pravic in upravičenj zapornikov ter v drugih primerih v skladu z zakonom.

PRITOŽBE

Pokrajinska sodišča obravnavajo pritožbe v skladu z zakonom zoper sodne odločbe, ki jih izdajo pokrajinska sodišča s posebnimi nalogami na področju izvajanja kazenskih sankcij.

Druge pritožbe se lahko vložijo v skladu z določbami sistemskega zakona o sodstvu v primerih, ki so v njem določeni.

SODIŠČA ZA MLADOLETNIKE

KRAJEVNA PRISTOJNOST

Na splošno ima vsaka pokrajina vsaj eno sodišče za mladoletnike (Juzgado de Menores) s sedežem v glavnem mestu pokrajine, ki je krajevno pristojno za celotno pokrajino.

V Madridu je osrednje sodišče za mladoletnike, ki je pristojno za celotno ozemlje Španije in obravnava zadeve, ki so mu dodeljene na podlagi zakonodaje, ki ureja kazensko odgovornost mladoletnikov.

SODNA PRISTOJNOST

Sodišča za mladoletnike so pristojna za obravnavo zadev v zvezi s kaznivimi dejanji, ki se očitajo osebam, starim 14–18 let.

Sodniki pri sodiščih za mladoletnike opravljajo funkcije, določene v zakonih, ki se nanašajo na mladoletnike, ki so storili dejanja, opredeljena kot kazniva dejanja, ter funkcije, ki so jim v zvezi z mladoletniki dodeljene na podlagi zakona.

PRITOŽBE

Pokrajinska sodišča obravnavajo pritožbe v skladu z zakonom zoper sodne odločbe, ki jih izdajo pokrajinska sodišča za mladoletnike.

Druge pritožbe se lahko vložijo v skladu z določbami sistemskega zakona o sodstvu v primerih, ki so v njem določeni.

SODIŠČA, KI OBRAVNAVAJO NASILJE NAD ŽENSKAMI

KRAJEVNA PRISTOJNOST

V glavnem mestu vsakega okrožja je vsaj eno sodišče, ki obravnava nasilje nad ženskami (Juzgado de Violencia sobre la Mujer) in ki je krajevno pristojno za celotno okrožje. Poimenovana so po občini, v kateri imajo sedež.

Vlada lahko na predlog splošnega sodnega sveta in, če je ustrezno, na podlagi poročila vlade avtonomne skupnosti, če je bilo opravljanje pravosodnih nalog dodeljeno taki avtonomni skupnosti, s kraljevim odlokom razširi pristojnost posameznega sodišča, ki obravnava nasilje nad ženskami, na dve ali več okrožij znotraj iste pokrajine.

Splošni sodni svet se lahko na podlagi poročila organizacijskih senatov sodišča (Salas de Gobierno) strinja, da lahko v navedenih okrožjih sodišč, kjer je to potrebno, in glede na delovno obremenitev sodišč zadeve teh sodišč obravnava sodišče prve stopnje, pristojno za predhodne preiskave (Juzgado de Primera Instancia e Instrucción), ali lokalno kazensko sodišče (Juzgado de Instrucción), kot je ustrezno.

V okrožjih, kjer obstaja le sodišče prve stopnje, pristojno za predhodne preiskave, to obravnava zadeve, ki spadajo v pristojnost sodišča za obravnavo nasilja nad ženskami.

So del sodstva, pristojnega za kazensko pravo.

SODNA PRISTOJNOST

Sodišča, pristojna za obravnavo nasilja nad ženskami, v okviru kazenskega sistema ter v skladu s postopki in pritožbami v vsakem posameznem primeru na podlagi zakonika o kazenskem postopku (Ley de Enjuiciamiento Criminal) med drugim obravnavajo naslednje zadeve:

  • preiskovanje domnevne kazenske odgovornosti, ki izhaja iz kaznivih dejanj, kot so navedena v poglavjih kazenskega zakonika (Código Penal), ki se nanašajo na uboj, splav, telesno poškodbo, telesno poškodbo zarodka, odvzem prostosti, kazniva dejanja zoper integriteto, spolno svobodo, pravico do zasebnosti ter varstva osebne podobe in ugleda ali na katero koli drugo kaznivo dejanje, storjeno z nasiljem ali ustrahovanjem, če so bila taka kazniva dejanja storjena zoper sedanjo ali nekdanjo ženo ali žensko, ki je ali je bila v primerljivem čustvenem razmerju s storilcem, ne glede na to, ali sta živela skupaj ali ne, pa tudi kazniva dejanja, storjena zoper potomce storilca ali žene oziroma zunajzakonske partnerice ali zoper mladoletnike oziroma pravno priznane invalide, ki živijo s storilcem ali pod dejansko pristojnostjo, zaščito, skrbništvom, nego ali varstvom žene ali zunajzakonske partnerice, vključno z dejanji nasilja na podlagi spola;
  • preiskovanje domnevne kazenske odgovornosti, ki izhaja iz katerega koli kaznivega dejanja zoper pravice in dolžnosti družine, če je žrtev oseba, navedena v predhodnem odstavku;
  • izdaja ustreznih odredb o zaščiti žrtvam brez poseganja v pristojnosti dežurnega sodnika (Juez de Guardia);
  • obravnava prekrškov, za katere so pristojna na podlagi zakona, in odločanje o njih, če je žrtev oseba, navedena v zgornjem odstavku;
  • izdajanje in izvrševanje instrumentov vzajemnega priznavanja v zvezi s kazenskimi sodnimi odločbami znotraj Evropske unije, za katere so pristojna;
  • preiskovanje domnevne kazenske odgovornosti, ki izhaja iz kršitev, določenih in izrečenih na podlagi člena 468 kazenskega zakonika, če je oseba, oškodovana zaradi kaznivega dejanja, katerega sankcija, ukrep zavarovanja ali varnostni ukrep je bil kršen, sedanja ali nekdanja žena ali ženska, ki je ali je bila v primerljivem čustvenem razmerju s storilcem, ne glede na to, ali sta živela skupaj ali ne, pa tudi če so žrtev potomci storilca ali žene oziroma zunajzakonske partnerice ali če so žrtve mladoletniki oziroma pravno priznani invalidi, ki živijo s storilcem ali so pod pristojnostjo, zaščito, skrbništvom ali nego žene oziroma zunajzakonske partnerice.

Sodišča, pristojna za obravnavo nasilja nad ženskami, lahko v okviru civilnega sistema ter v skladu s postopki in pritožbami v vsakem posameznem primeru na podlagi zakonika o kazenskem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil) med drugim obravnavajo naslednje zadeve:

  • zadeve, ki se nanašajo na starševstvo, materinstvo ali očetovstvo;
  • zadeve, ki se nanašajo na razveljavitev zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti ali razvezo zakonske zveze;
  • zadeve, ki se nanašajo na odnos med očetom in otrokom;
  • zadeve, katerih namen je sprejeti ali spremeniti ukrepe, ki se nanašajo na družinske zadeve;
  • zadeve, ki se nanašajo izključno na vzgojo in varstvo otrok ali plačila preživnine, ki jih v imenu otroka en starš zahteva od drugega;
  • zadeve, ki se nanašajo na odobritev posvojitve;
  • zadeve, katerih namen je izpodbijanje upravnih odločb glede zaščite mladoletnikov.

Sodišča, pristojna za obravnavo nasilja nad ženskami, imajo izključno in izključujočo pristojnost v okviru civilnega sistema, kadar sovpadejo naslednji pogoji:

  • v primeru civilnih postopkov, ki se nanašajo na katero koli zadevo iz predhodnega odstavka;
  • če je ena od strank civilnega postopka žrtev dejanj nasilja na podlagi spola;
  • če je ena od strank civilnega postopka obtožena kot storilec, pobudnik ali sostorilec, brez katerih dejanj nasilja na podlagi spola ne bi bilo mogoče izvesti;
  • če sodišča, pristojna za obravnavo nasilja nad ženskami, obravnavajo kazniva dejanja ali prekrške, ki izhajajo iz dejanja nasilja nad ženskami, ali če je bila žrtvi nasilja na podlagi spola izdana odredba o zaščiti.

Če sodnik odloči, da za dejanja, ki so mu priglašena, ni mogoče brez dvoma trditi, da so izraz nasilja na podlagi spola, lahko zavrne zahtevek in stranke napoti na ustrezno sodišče.

V vseh navedenih primerih mediacija ni dovoljena.

PRITOŽBE

Pokrajinska sodišča obravnavajo pritožbe v skladu z zakonom, in sicer zoper sodne odločbe, ki jih izdajo pokrajinska sodišča, pristojna za obravnavo nasilja nad ženskami.

Druge pritožbe se lahko vložijo v skladu z določbami sistemskega zakona o sodstvu v primerih, ki so v njem določeni.

SPECIALIZIRANA SODIŠČA, USTANOVLJENA S SKLEPOM SPLOŠNEGA SODNEGA SVETA

V Španiji velja, da je mogoče specializirana sodišča ustanoviti ne samo na podlagi sistemskega zakona o sodstvu, kot je to v primeru gospodarskih sodišč, sodišča za mladoletnike ali sodišč, pristojnih za obravnavo nasilja nad ženskami, ampak jih lahko ustanovi tudi splošni sodni svet na podlagi člena 98 zgoraj navedenega zakona, kot je to v primeru družinskih sodišč (Juzgados de Familia), sodišč za uveljavljanje hipotek (Juzgados de Ejecución Hipotecaria) in izvršilnih sodišč (Juzgados de Ejecutorias), če to ne vpliva na načelo enotnosti pravosodja in če so del petih pravosodnih sistemov.

Druga specializirana sodišča

Člen 117, poglavje VI, španske ustave iz leta 1978, ki se nanaša na sodstvo, določa načelo enotnosti pravosodja, ki je temelj organizacije in delovanja sodišč v državi.

To načelo se kaže v enotni pristojnosti enega organa sodnikov, ki izvajajo redno pristojnost.

Španska ustava določa, da sodna oblast izhaja iz ljudstva, v imenu kralja pa jo izvajajo sodniki, ki sestavljajo sodstvo ter so neodvisni, stalno imenovani, odgovorni za svoja dejanja in vezani le na načelo pravne države.

Sodnika je mogoče odpoklicati, suspendirati, premestiti ali upokojiti le na podlagi zaščitnih ukrepov, ki jih določa zakon, in v skladu z njimi.

Izvrševanje sodne pristojnosti v katerem koli postopku pri izdajanju sodnih odločb in njihovem izvrševanju je podeljena izključno sodiščem, ki jih določa zakon, v skladu s predpisi o pristojnosti in postopkih, ki so morda določeni v njem.

Sodišča ne smejo izvrševati nobenih pristojnosti, razen tistih, navedenih v predhodnem odstavku, in tistih, ki jim jih izrecno nalaga zakon kot jamstvo katere koli pravice.

Zunaj sodstva pa ustava pod različnimi poglavji določa obstoj dveh ustavnih organov, imenovanih sodišči. Ti sta v celoti neodvisni in nepristranski ter vezani le na načelo pravne države.

To sta ustavno sodišče (Tribunal Constitucional) in računsko sodišče (Tribunal de Cuentas).

USTAVNO SODIŠČE

Špansko ustavno sodišče ni del sodstva.

Je najvišji organ za razlago ustave, neodvisen od drugih ustavnih organov, ter vezan le na ustavo in zadevni sistemski zakon.

Ima enotno krajevno pristojnost, ki obsega celotno Španijo.

SESTAVA

Sodišče sestavlja dvanajst sodnikov, ki jih imenuje kralj. Štiri med njimi predlaga španski poslanski kongres (Congreso de los Diputados) s tripetinsko večino članov, štiri predlaga senat (Senado) z isto večino, dva predlaga vlada, dva pa splošni sodni svet. Imenovani sodniki med seboj izberejo predsednika sodišča in namestnika predsednika.

SODNA PRISTOJNOST

Ustavno sodišče obravnava zadeve na način in v skladu z zakonom, vključno z naslednjim:

  • pritožbami glede neustavnosti zakonov, drugih predpisov ali aktov z veljavo zakona;
  • pritožbami, ki se nanašajo na kršitev državljanskih pravic in svoboščin, kot so navedene v členu 53(2) ustave;
  • ustavnimi spori glede pristojnosti med državo in avtonomnimi skupnostmi ali med samimi avtonomnimi skupnostmi;
  • spori med ustavnimi organi države;
  • odločbami glede ustavnosti mednarodnih pogodb.

Za več informacij glej: Povezava se odpre v novem oknuustavno sodišče

RAČUNSKO SODIŠČE

Računsko sodišče je najvišji revizijski organ, ki obravnava računovodske izkaze in gospodarno vodenje države in javnega sektorja.

Brez poseganja v svojo pristojnost je Računsko sodišče del sodstva in poroča neposredno španskemu parlamentu (Cortes Generales).

SESTAVA

Sestavlja ga dvanajst članov, imenovanih revizorji (Consejeros de Cuentas), od katerih jih šest imenuje španski poslanski kongres, šest pa senat. Uživajo enako neodvisnost in stalnost mandata kot sodniki, zanje pa veljajo tudi enaka pravila glede nezdružljivosti funkcije.

FUNKCIJE

Računsko sodišče ima dve funkciji:

  • revizijsko funkcijo, ki je zunanja, stalna in svetovalna, v okviru nje pa se preverja, ali so gospodarske in finančne dejavnosti javnega sektorja v skladu z načeli zakonitosti, učinkovitosti in gospodarnosti;
  • sodno funkcijo, ki pomeni obravnavo zadev fiskalne odgovornosti zoper osebe, ki so odgovorne za javna sredstva, prihodke ali premoženje, njen namen pa je zagotoviti nadomestilo za javna sredstva, ki so bila oškodovana zaradi poneverbe, nezagotovitve popolne ali ustrezne utemeljitve ali iz drugih razlogov.

Za več informacij glej: Povezava se odpre v novem oknuračunsko sodišče

SODIŠČA OBIČAJNEGA PRAVA

Člen 125 ustave jih priznava kot enega od načinov udeležbe javnosti pri izvajanju sodne oblasti.

Člen 19 sistemskega zakona o sodstvu kot sodišči običajnega prava (tribunales consuetudinarios) priznava tribunal z območja Valencije za spore glede voda (Tribunal de las Aguas de la Vega Valencia) in svet modrih iz Murcije (Consejo de Hombres Buenos de Murcia). Obe sta instituciji običajnega prava, ki se ukvarjata z zadevami v zvezi z upravljanjem voda.

Navedeni španski sodišči običajnega prava sta od leta 2009 vključeni na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, saj sta živ dokaz za sposobnost skupin ljudi, da demokratično ustanavljajo kompleksne institucije, v katerih delujejo člani posamezne skupine.

TRIBUNAL Z OBMOČJA VALENCIJE ZA SPORE GLEDE VODA

Gre za najstarejšo sodno institucijo v Evropi,

ki deluje na območju Valencije.

Ima osem članov, ki jih demokratično izvolijo kmetje z rodovitnega območja Valencije (Huerta Valenciana). Pristojna je za zadeve glede pravične razdelitve vode med zemljiškimi lastniki, reševanje sporov med kmeti in izrekanje kazni v primeru kršitev predpisov o namakanju.

SVET MODRIH IZ MURCIJE

Svet modrih iz Murcije deluje že od srednjega veka. Leta 1849 je bil institucionaliziran in reguliran kot vrhovno sodišče rodovitnega območja Murcije (Huerta de Murcia). Sestavljajo ga predsednik, tajnik in pet članov.

Svet modrih iz Murcije vodi javne obravnave vsak četrtek v prostorih lokalnega organa in vsako zadevo reši na eni dnevni obravnavi ali najpozneje do naslednje obravnave. Odločbe izda takoj, sprejme pa jih z večino glasov, čeprav ima v primeru neodločenega izida odločilni glas predsednik. Kazni na podlagi odločb sveta modrih iz Murcije so samo denarne. Odločbe, ki jih izdaja, so dokončne, veljavne in izvršljive.

Za več informacij glej: Povezava se odpre v novem oknusvet modrih

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuŠPANSKI SPLOŠNI SODNI SVET

Povezava se odpre v novem oknuŠPANSKO USTAVNO SODIŠČE

Povezava se odpre v novem oknuŠPANSKO RAČUNSKO SODIŠČE

Povezava se odpre v novem oknuŠPANSKA SODIŠČA OBIČAJNEGA PRAVA

Zadnja posodobitev: 06/11/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Francija

V tem razdelku boste našli pregled ustavnih in upravnih sodišč v Franciji.

Ustavni svet (Conseil Constitutionnel)

Ustavni svet , ustanovljen z ustavo pete republike z dne 4. oktobra 1958, ni na vrhu nobene hierarhije niti rednih niti upravnih sodišč. V tem smislu ni vrhovno sodišče.

Ustavni svet sestavlja 9 članov, od katerih se tretjina zamenja vsake tri leta. Člane za 9 let brez možnosti podaljšanja imenujejo predsednik republike in predsednika obeh skupščin parlamenta (senat in narodna skupščina). Nekdanji predsedniki republike so po zakonu dosmrtni člani Ustavnega sveta, kadar ne opravljajo funkcije, ki je nezdružljiva z mandatom člana tega sveta, saj v tem primeru ne morejo odločati.

Predsednika Ustavnega sveta med člani tega sveta izbere predsednik republike.

Da oseba postane član Ustavnega sveta, ji ni treba izpolnjevati nobene zahteve glede starosti ali poklica. Funkcija svetovalca je vseeno nezdružljiva s funkcijo člana vlade ali Ekonomsko-socialnega sveta ter seveda s katero koli voljeno funkcijo. Za člane Ustavnega sveta poleg tega veljajo enaka pravila o nezdružljivosti funkcije kot za člane parlamenta.

Ustavni svet je stalni organ, zaseda pa glede na število zahtev, ki se mu predložijo. Zaseda in odloča samo na plenarnih obravnavah. Za sprejemanje odločitev velja pravilo sklepčnosti, po katerem se zahteva navzočnost sedmih sodnikov. Če je število glasov neodločeno, odloči glas predsednika. Drugačno mnenje ni mogoče. Razprave na seji ali plenarni obravnavi ter glasovanje niso niti javni niti objavljeni.

Postopek je pisni in kontradiktoren. Vendar lahko stranke v volilnem sporu zahtevajo zaslišanje. Poleg tega se pri proučitvi prednostnih vprašanj o ustavnosti na obravnavi izjavijo stranke in njihovi zastopniki.

Prednostne naloge Ustavnega sveta, ki so izraz stvarne pristojnosti, je mogoče razdeliti v dve skupini:

Sodna pristojnost, ki zajema dva ločena spora:

Zakonodajni spor

Preventivni nadzor ustavnosti je abstrakten, poljuben za navadne zakone ali mednarodne zaveze, obvezen pa za sistemske zakone in uredbe parlamentarnih skupščin. Izvaja se z ukrepom po glasovanju v parlamentu, vendar pred razglasitvijo zakona, ratifikacijo ali odobritvijo mednarodne zaveze in začetkom veljavnosti uredb skupščin. Za poljubne zadeve lahko dajo pobudo politični organi (predsednik republike, predsednik vlade, predsednik narodne skupščine ali senata) ali 60 poslancev oziroma 60 senatorjev.

Nadzor ustavnosti z ugovorom je bil uveden 1. marca 2010, ko je bilo uveljavljeno prednostno vprašanje o ustavnosti. Od navedenega datuma lahko vsak posameznik v postopku pred sodiščem trdi, da zakonska določba krši pravice in svoboščine, zagotovljene z ustavo. Državni svet (Conseil d’État) ali Kasacijsko sodišče (Cour de cassation) pa lahko to vprašanje predložita Ustavnemu svetu (Conseil constitutionnel), ki o vprašanju odloči v roku treh mesecev.

Ustavnemu svetu, ki odloča o področjih pristojnosti zakonov in uredb, lahko med zakonodajnim postopkom zadevo predloži predsednik skupščine, ki je odločala (narodna skupščina ali senat), ali vlada ali pozneje predsednik vlade, da bi se zmanjšala vrednost zakonske določbe.

Volilni ali referendumski spor

Ustavni svet odloča o zakonitosti volitev predsednika republike in referendumih, katerih izide razglasi. Odloča tudi o zakonitosti volitev, sistemih pasivne volilne pravice in nezdružljivosti funkcije članov parlamenta.

Vsak volivec lahko na enostaven način vloži prijavo v zvezi z volitvami. Prijave se predložijo Ustavnemu svetu, njihovo število pa se je zelo povečalo po izglasovanju zakonodaje o organizaciji in nadzoru financiranja stroškov za volitve, o čemer Ustavni svet odloča v zvezi s posameznimi kandidati na parlamentarnih in predsedniških volitvah (na podlagi pritožbe).

Posvetovalna pristojnost

Ustavni svet izda mnenje, kadar se voditelj države z njim uradno posvetuje o izvajanju člena 16 ustave (o polni pristojnosti v kriznem obdobju) in pozneje o odločbah, sprejetih v tem okviru.

Vlada se poleg tega posvetuje z Ustavnim svetom o aktih v zvezi z organizacijo volitev predsednika republike in referendumu.

Vse odločitve se sprejmejo v enaki obliki, ki zajema:

  • navedbe veljavnih aktov in postopkovnih elementov;
  • obrazložitev, predstavljeno v uvodnih izjavah, v kateri se analizirajo navedeni razlogi, navedejo se tudi uporabljena načela in odgovor na zahtevek;
  • končni izrek, razdeljen na člene, v katerih je predstavljena sprejeta rešitev.

Odločbe zavezujejo javne organe ter vse upravne in sodne organe. Zoper njih ni nobenega pravnega sredstva. Pravnomočen ni samo izrek, ampak tudi obrazložitev, ki ta izrek nujno utemeljuje. Ustavni svet vseeno priznava zahtevo za popravek stvarne napake.

Določba, ki je bila razglašena za neustavno v okviru preventivnega nadzora, ne more biti sprejeta niti se ne uporablja.

Določba, ki je bila razglašena za neustavno na podlagi prednostnega vprašanja o ustavnosti, se razveljavi z učinkom od objave sklepa Ustavnega sveta ali od poznejšega datuma, določenega s tem sklepom. Ustavni svet določi pogoje in omejitve, v okviru katerih se lahko izpodbijajo učinki te določbe.

Učinek odločb v volilnih sporih je različen, saj se lahko razveljavijo glasovnice in tudi same volitve, povzroči pa lahko tudi razglasitev neobstoja pasivne volilne pravice kandidata in/ali odstop izvoljene osebe po uradni dolžnosti.

Odločbe se vročijo strankam in objavijo v Uradnem listu Francoske republike skupaj z besedilom zahteve parlamenta in stališči vlade, ko ta odloča o preventivnem nadzoru ustavnosti.

Vse odločbe od ustanovitve naprej so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletni strani Ustavnega svet.

Upravna sodišča

Naloge upravnih sodišč

Nadzor uprave opravljajo upravna sodišča, ki so neodvisna od uprave (ločitev upravnih in sodnih funkcij) in ločena od rednih sodišč (pravosodni dualizem). Nadzor lahko opravljajo tudi upravni organi, vendar so odločbe teh organov potem predmet sodnega nadzora.

Upravno sodišče (tribunal administratif) je splošno upravno sodišče na prvi stopnji. Specializirana upravna sodišča so številna in različna, na primer:

  • finančna sodišča (regionalni računski senati in Računsko sodišče);
  • sodišča za socialno pomoč (departmajske komisije in osrednja komisija za socialno pomoč);
  • disciplinska sodišča (Sodišče za proračunsko in finančno disciplino, Vrhovni sodni svet, zbornična sodišča, univerzitetna sodišča itd.).

Pritožba zoper njihove odločbe se načeloma vloži pred pritožbenimi upravnimi sodišči, zoper odločbe katerih se kasacijska pritožba vloži pri Državnem svetu (Conseil d’Etat). Državni svet poleg kasacijske funkcije, na podlagi katere nadzira – kot kasacijsko sodišče – samo pravilno izvajanje postopkovnih in pravnih pravil v sodnih odločbah, ki se izpodbijajo pred njim, odloča tudi na prvi in zadnji stopnji v nekaterih sporih, v katerih se na primer izpodbijajo uredbeni akti ministrov.

O sporih o pristojnosti med dvema vrstama sodišč odloča Sodišče za spore (Tribunal des conflits), ki ga enakovredno sestavljajo člani Kasacijskega sodišča in Državnega sveta. Ustavni svet zagotavlja skladnost zakonov z ustavo in ne odloča o aktih ali delovanju uprave.

Notranja organizacija upravnih sodišč

Upravna sodišča (teh je 42) in pritožbena upravna sodišča (teh je 8) so organizirana v senate, katerih število in specializacija se razlikujeta glede na število zaposlenih na sodišču in odločitve o notranji organizaciji, ki jih sprejme vodja sodišča. Državni svet ima samo eno sekcijo (sekcija za spore, Section du contentieux), ki ima sodno funkcijo (druge sekcije, imenovane „upravne“, zagotavljajo posvetovalno funkcijo Državnega sveta).

Sekcija za spore je razdeljena na 10 podsekcij, specializiranih za določena področja sporov. Sodišče običajnega prava je sestavljeno iz dveh od teh podsekcij (9 članov); če je zadeva bolj zapletena ali občutljiva, se o njej lahko odloča v sekciji za spore (v kateri sodelujejo predsedniki podsekcij, predsednik sekcije in njegovi namestniki, skupaj 17 članov) ali skupščini za spore (Assemblée du contentieux; v njej sodelujejo predsedniki sekcij, ki jim predseduje podpredsednik Državnega sveta, skupaj 13 članov).

Status članov upravnih sodišč

Člani upravnih sodišč tradicionalno nimajo statusa „sodnega uslužbenca“ v smislu francoske ustave, ki je namenjen samo članom sodišča. Imajo namreč splošni status javnih uslužbencev. Zato predpisi, ki veljajo za člane upravnih sodišč, dolgo niso vsebovali nobenega izvirnega pravila v primerjavi s pravili, ki se uporabljajo za druge kategorije uslužbencev. Vendar se je to spremenilo v 80. letih 20. stoletja, ko se je okrepila statusna neodvisnost članov upravnih sodišč, tako da se zdaj večinoma štejejo za visoke pravosodne uslužbence, saj so zdaj tako poimenovani v nekaterih aktih in tudi vsa pravila, ki urejajo potek njihove kariere, jim dejansko zagotavljajo popolno neodvisnost.

Medtem ko so uslužbenci rednih sodišč združeni v eno samo kategorijo, pa upravni sodniki spadajo v dve kategoriji: v eni so člani Državnega sveta, v drugi člani upravnih sodišč in pritožbenih upravnih sodišč.

Čeprav so bila pravila, ki so veljala zanje, dolgo v različnih aktih, pa za člane Državnega sveta in za člane upravnih sodišč ter pritožbenih upravnih sodišč zdaj veljajo določbe zakonika o upravnem postopku.

Pravne zbirke podatkov na teh področjih

Pravne zbirke podatkov v Franciji pokriva javna služba za objavljanje prava na spletu. Spletna stran Povezava se odpre v novem oknuLégifrance tako zajema:

  • v zbirki „JADE“ odločbe Državnega sveta in Sodišča za spore, odločbe pritožbenih upravnih sodišč in izbor odločb upravnih sodišč;
  • v zbirki „CONSTIT“ odločbe Ustavnega sveta.

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da, dostop do zbirke je brezplačen.

Kratek opis vsebine

Zbirka „JADE“ vsebuje 230 000 odločb, vsako leto pa se poveča za 12 000 odločb, v zbirki „CONSTIT“ pa je 3 500 odločb, katerih število se vsako leto poveča za 150.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPristojnost sodišč – Francija

Zadnja posodobitev: 17/01/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Hrvaška

Specializirana sodišča so gospodarska sodišča in upravna sodišča kot sodišča prve stopnje ter Visoko sodišče Republike Hrvaške za prekrške, Visoko gospodarsko sodišče Republike Hrvaške in Visoko upravno sodišče Republike Hrvaške kot sodišča druge stopnje.

Glede na področje sojenja:

Gospodarska sodišča

V Republiki Hrvaški je devet gospodarskih sodišč (Zagreb, Split, Reka, Osijek, Bjelovar, Varaždin, Zadar, Pazin, Dubrovnik),

ki

  1. odločajo v pravdnih in nepravdnih zadevah, če je to določeno s posebnim zakonom,
  2. obravnavajo registrske zadeve in vodijo sodne registre;
  3. odločajo o predlogih v zvezi z ustanovitvijo, delovanjem in prenehanjem gospodarske družbe;
  4. odločajo o predlogih za začetek stečajnega postopka ter vodijo predstečajne in stečajne postopke;
  5. odločajo o vpisih v register ladij in jaht v zadevah, ki so v skladu s pomorskim zakonikom v pristojnosti gospodarskih sodišč, o omejevanju odgovornosti lastnikov ladij ter pritožbah zoper končno delitveno osnovo za likvidacijo skupne havarije, če zakon za določeno vrsto zadeve ne določa drugače;
  6. vodijo postopek za priznanje tujih sodnih odločb in arbitražnih razsodb v gospodarskih sporih;
  7. zavarujejo dokaze za postopke, ki so v njihovi pristojnosti;
  8. odrejajo zaščitne ukrepe v postopkih in v zvezi s postopki, ki so v njihovi pristojnosti;
  9. opravljajo zadeve mednarodne pravne pomoči pri izvajanju dokazov v gospodarskih zadevah;
  10. opravljajo druge zadeve, ki jih določa zakon.

Povezava se odpre v novem oknuGospodarska sodišča v Republiki Hrvaški

Upravna sodišča

V Republiki Hrvaški so štiri upravna sodišča, in sicer v Zagrebu, Splitu, Osijeku in na Reki, ki

  1. odločajo o tožbah zoper posamične akte javnopravnih organov;
  2. odločajo o tožbah zaradi ravnanja javnopravnih organov;
  3. odločajo o tožbah, ki se vložijo, ker javnopravni organ ni izdal posamičnega akta ali določenega dejanja ni opravil v z zakonom predpisanem roku;
  4. odločajo o tožbah v zvezi z upravnimi pogodbami in izvrševanjem upravnih pogodb;
  5. odločajo v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Povezava se odpre v novem oknuUpravna sodišča v Republiki Hrvaški

Visoko sodišče Republike Hrvaške za prekrške

  1. odloča o rednih pravnih sredstvih zoper odločitve občinskih sodišč v prekrškovnih zadevah in odločitvah organov javnega prava, ki vodijo prekrškovni postopek na prvi stopnji, če je to predpisano s posebnim zakonom,
  2. odloča v sporih o pristojnosti med občinskimi sodišči v prekrškovnih zadevah;
  3. odloča o izrednih pravnih sredstvih zoper pravnomočne odločbe o prekrških, če je to določeno s posebnim zakonom;
  4. odloča o pritožbah v primerih mednarodnega pravosodnega sodelovanja z državami članicami EU na področju prekrškov,
  5. nadzoruje pravilno opravljanje dela sodnikov, ki se ukvarjajo s prekrškovnimi zadevami,
  6. opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.

Visoko sodišče Republike Hrvaške za prekrške,
Ulica Augusta Šenoe 30
10 000 Zagreb

Telefon: +385 14807510
Telefaks: +385 14611291

e-naslov: Povezava se odpre v novem oknupredsjednik@vpsrh.pravosudje.hr
Povezava se odpre v novem oknuhttp://sudovi.pravosudje.hr/VPSRH/

Visoko gospodarsko sodišče Republike Hrvaške

  1. odloča o pritožbah zoper odločbe gospodarskih sodišč prve stopnje;
  2. odloča v sporih o krajevni pristojnosti med gospodarskimi sodišči in odloča o prenosu pristojnosti med gospodarskimi sodišči;
  3. opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.

Visoko gospodarsko sodišče Republike Hrvaške,
Berislavićeva 11
10 000 Zagreb

Telefon: +385 14896888
Telefaks: +385 14872329

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.vtsrh.hr/

Visoko upravno sodišče Republike Hrvaške

  1. odloča o pritožbah zoper odločbe upravnih sodišč in odločitve, zoper katere je pritožba dovoljena;
  2. odloča o zakonitosti splošnih aktov;
  3. odloča v sporih o pristojnosti med upravnimi sodišči;
  4. odloča v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Visoko upravno sodišče Republike Hrvaške,
Frankopanska 16
10 000 Zagreb

Telefon: +385 14807800
Telefaks: +385 14807928

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.upravnisudrh.hr/

Zadnja posodobitev: 20/05/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Italija

Ta stran vsebuje informacije o organizaciji specializiranih sodišč v Italiji.

Specializirana sodišča – uvod

Italijanska sodna oblast se izvaja v imenu italijanskega ljudstva in v skladu z italijansko ustavo so sodišča podrejena izključno zakonu. Na podlagi člena 102 Ustave sodno oblast izvršujejo redna sodišča, ustanovljena in urejena s pravili sodnega sistema: to pomeni, da (poleg sodišč, ki so izrecno določena) ne obstajajo nobena izredna ali posebna sodišča. Vzpostavijo se lahko samo posebni sodni oddelki na rednih sodiščih, specializirani za posebna področja, ki jim lahko pomagajo usposobljeni državljani, ki niso poklicni sodniki. Vendar so z Ustavo samo določena sodišča, ki niso del sodnega sistema (rednih sodišč).

Specializirana sodišča

V zvezi s civilnopravnimi zadevami (v najširšem smislu tega izraza) so italijanska sodišča razdeljena na „splošna“ in „upravna“ sodišča. Upravna sodišča so pristojna za zaščito pravnih interesov in na nekaterih področjih, ki jih določa pravo, subjektivnih pravic v odnosu do javne uprave: upravni sodišči sta regionalno upravno sodišče (Tribunale Amministrativo Regionale – TAR), ki je sodišče prve stopnje, in vrhovno upravno sodišče (Consiglio di Stato), ki je pritožbeno sodišče. Splošna sodišča so pristojna v zadevah, ki zajemajo „subjektivne pravice“, upravna sodišča pa v zadevah, ki zajemajo „pravne interese“. Zakon o upravnem sodstvu (codice di giustizia amministrativa), ki navaja tudi vrste pristojnosti, je zajet v zakonodajnem odloku št. 104/2010 (decreto legislativo n. 104 del 2010). Povezava se odpre v novem oknuZakon o upravnem sodstvu je brezplačno na voljo v francoščini, angleščini in nemščini.

Drugi sodni organ je računsko sodišče (Corte dei conti). Ta je pristojen v zadevah, povezanih z javnim računovodstvom, in drugih zadevah, določenih z zakonom. Zakon o računskem sodstvu (codice di giustizia contabile) je zajet v zakonodajnem odloku št. 174/2016 (decreto legislativo n. 174 del 2016).

V Italiji obstajajo tudi davčna sodišča, katerih poslovnik je določen z zakonodajnim odlokom št. 546/1992 (decreto legislativo n. 546 del 1992). Davčno pristojnost izvršujejo pokrajinska davčna sodišča (Commissioni Tributarie Provinciali – CTP), ki so sodišča prve stopnje, in deželna davčna sodišča (Commissioni Tributarie Regionali – CTR), ki so pritožbena sodišča. Davčna sodišča so pristojna za obravnavo vseh sporov, povezanih z davki vseh vrst, vključno z deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi davki in prispevki, vplačanimi v italijanski zdravstveni sistem (Servizio sanitario nazionale), dodatnimi davki, povezanimi sankcijami, obrestmi in drugimi dodatnimi pristojbinami.

Na sodbe, ki jih izrečejo specializirana sodišča, je mogoče vložiti kasacijsko pritožbo na vrhovnem kasacijskem sodišču (Corte Suprema di Cassazione) (člen 111 Ustave).

Zadnja posodobitev: 26/02/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Ciper

V Republiki Ciper delujejo naslednja specializirana sodišča:

Specializirana sodišča

  • Upravno sodišče (Διοικητικό Δικαστήριο)

Upravno sodišče je izključno pristojno za odločanje na prvi stopnji o pritožbah na podlagi člena 146 Ustave zoper vse odločbe, akte ali opustitve oseb ali organov, ki izvajajo upravna pooblastila. Upravno sodišče lahko odpravi vse vročene izvršljive upravne akte, bodisi zaradi kršitev ali zlorab pooblastil ali zato, ker so v nasprotju z zakonom ali Ustavo. Kadar se pritožba nanaša na davčno zadevo ali postopek za mednarodno zaščito, lahko sodišče zadevno odločbo ali akt v celoti ali v delu ustrezno spremeni.

  • Družinsko sodišče (Οικογενειακό Δικαστήριο)

Družinsko sodišče je izključno pristojno za obravnavanje vlog za razvezo, skrbništvo nad otroki, preživnino in lastniške spore med zakoncema, ki sta člana Grške pravoslavne cerkve.

Če sta stranki v postopku pripadnici drugih verskih skupin na Cipru, tj. Armenske cerkve, maronitov ali Rimskokatoliške cerkve, je za zgoraj navedene zadeve pristojno družinsko sodišče za verske skupine.

Ciper ima tri družinska sodišča, in sicer eno za Nikozijo in Kyrenio, eno za Limassol in Paphos, eno pa za Larnako in Famagusto. Poleg tega deluje še eno družinsko sodišče za verske skupine, ki pokriva celotni Ciper, sedež pa ima v Nikoziji.

Zadeve na družinskem sodišču obravnava sodnik posameznik, razen vlog za razvezo, ki jih obravnava senat treh sodnikov.

  • Delovno sodišče (Δικαστήριο Εργατικών Διαφορών)

Delovno sodišče je izključno pristojno za obravnavanje vseh sporov med delodajalci in delojemalci, ki izhajajo iz prekinitve zaposlitve, kot so plačilo nadomestila za nepošteno odpustitev (razen v primeru, ko zahtevani znesek presega višino dvoletne plače in je pristojno okrožno sodišče), plačilo namesto odpovednega roka, odpravnine in zahtevki, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, kot so obračunane in ne plačane plače, letni dopust, trinajsta plača ali nagrade. Pristojno je tudi za obravnavanje vseh civilnih zahtevkov, ki temeljijo na zakonu o zaščiti materinstva (Ο περί Προστασίας της Μητρότητας Νόμος), primerov neenakega obravnavanja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ter sporov med skladi dodatnega zavarovanja (Ταμεία Πρόνοιας) in njihovimi člani.

Delovno sodišče ima predsednika ali sodnika, ki je član republiške sodniške službe (Δικαστική Υπηρεσία της Δημοκρατίας), in dva sodnika porotnika, imenovana na priporočilo organov delodajalcev in delojemalcev. Sodnika porotnika imata povsem posvetovalno vlogo.

Trenutno so na Cipru tri delovna sodišča, in sicer v Nikoziji, Limassolu in Larnaki.

  • Sodišče za nadzor nad najemninami (Δικαστήριο Ελέγχου Ενοικιάσεων)

Sodišče za nadzor nad najemninami je pristojno za obravnavanje zadev glede povrnitve lastništva stavb, danih v najem, določanja pravičnih najemnin ter vseh drugih priložnostnih ali dodatnih zadev.

Vsako sodišče za nadzor nad najemninami (trenutno so tri) ima predsednika, ki je sodnik, in dva sodnika porotnika, ki ju imenujejo združenja najemnikov in najemodajalcev. Sodnika porotnika imata povsem posvetovalno vlogo. Sodišče ima dva senata.

  • Upravno sodišče za mednarodno zaščito (Διοικητικό Δικαστήριο Διεθνούς Προστασίας)

Upravno sodišče za mednarodno zaščito je izključno pristojno za odločanje na prvi stopnji o prošnjah za azil beguncev v skladu z zakonom o beguncih, sprejetim na podlagi člena 146 Ustave, ali o neukrepanju na podlagi navedenega zakona.

  • Vojaško sodišče (Στρατιωτικό Δικαστήριο)

Vojaško sodišče je pristojno za obravnavanje kršitev, ki jih je vojaško osebje storilo v nasprotju z vojaškim kazenskim zakonikom (Στρατιωτικός Ποινικός Κώδικας), zakonom o narodni gardi (Ο περί Εθνικής Φρουράς Νόμος), kazenskim zakonikom (Ποινικός Κώδικας) ali katerim koli drugim zakonom, ne glede na to, kakšna kazen je predvidena. Pred vojaškim sodiščem se lahko izjemoma sodi tudi fizičnim osebam, kadar to določa vojaški kazenski zakonik ali kateri koli drug zakon.

Če ima obtoženi čin polkovnika ali višji čin, je vojaško sodišče sestavljeno enako kot porotno sodišče.

Predsednik sodišča je sodnik, ki je član republiške sodniške službe. Poleg njega sta v senatu še dva pridružena sodnika, ki sta člana vojaškega osebja in ju imenuje vrhovni sodni svet.

Pravne zbirke podatkov

Uradna pravna zbirka podatkov še vedno ne obstaja. Na voljo so številne zasebne pravne zbirke podatkov, od katerih nekatere ponujajo storitve naročnikom, druge pa omogočajo brezplačen dostop.

Vsebujejo informacije o sodbah sodišč in primarni zakonodaji.

Zadnja posodobitev: 31/12/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Latvija

Ta oddelek vsebuje pregled specializiranih sodišč v Latviji.

Ustavno sodišče Republike Latvije (Satversmes tiesa)

V skladu z Povezava se odpre v novem oknuustavo Republike Latvije ima Latvija ustavno sodišče, ki je neodvisna sodna institucija, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o skladnosti zakonov z ustavo in obravnava tudi druge zadeve, ki so ji dodeljene z zakonom. Ustavno sodišče lahko odpravi zakone in druge pravne akte ali njihove dele.

V skladu s členom 16 Povezava se odpre v novem oknuzakona o ustavnem sodišču ustavno sodišče obravnava zadeve v zvezi s:

  1. skladnostjo zakonov z ustavo;
  2. skladnostjo mednarodnih sporazumov, ki jih podpiše ali sklene Latvija, z ustavo (preden tak sporazum ratificira parlament (Saeima) ali po tem);
  3. skladnostjo zakonov in drugih predpisov ali njihovih delov s predpisi z večjo pravno močjo;
  4. skladnostjo drugih aktov (razen upravnih aktov) parlamenta, kabineta ministrov, predsednika države, predsednika parlamenta in predsednika kabineta ministrov z zakoni;
  5. skladnostjo odredb, s katerimi minister s pooblastilom kabineta ministrov razveljavi odločitve sveta lokalne skupnosti, z zakoni;
  6. skladnostjo določb latvijske nacionalne zakonodaje z mednarodnimi sporazumi, ki jih sklene Latvija in ki niso v nasprotju z ustavo.

Ustavno sodišče je sestavljeno iz sedmih sodnikov, ki jih potrdi večina poslancev parlamenta (vsaj 51 glasov). Trije sodniki so potrjeni na predlog najmanj desetih poslancev parlamenta, dva na predlog kabineta ministrov in dva na predlog celotnega vrhovnega sodišča. Kandidati, ki jih predlaga vrhovno sodišče, morajo biti izbrani izmed latvijskih sodnikov.

Ustavno sodišče ne sme začeti postopka na lastno pobudo. Zadeve obravnava le na zahtevo oseb, ki so določene z zakonom.

Začetek postopka za oceno ustavnosti mednarodnih sporazumov, ki jih je podpisala ali sklenila Latvija (preden tak sporazum ratificira parlament), ali skladnosti zakonov in uredb ter njihovih delov s hierarhično višjimi pravnimi pravili ali skladnosti določb latvijske nacionalne zakonodaje z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Latvija in ki niso v nasprotju z ustavo, lahko predlagajo naslednji subjekti:

  1. predsednik,
  2. parlament (Saeima),
  3. najmanj dvajset poslancev parlamenta,
  4. kabinet ministrov,
  5. generalni državni tožilec,
  6. svet državnega urada za revizijo (Valsts kontroles padome),
  7. svet lokalne skupnosti,
  8. varuh človekovih pravic (tiesībsargs), če institucija ali uradnik, ki je izdal izpodbijani akt, ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi v roku, ki ga določi varuh človekovih pravic,
  9. sodišče, ki obravnava civilno, kazensko ali upravno zadevo,
  10. sodnik zemljiškoknjižnega urada pri vpisu nepremičnin in z njimi povezanih pravic v zemljiško knjigo,
  11. vsaka oseba, ki so ji bile kršene temeljne ustavne pravice,
  12. sodni svet (Tieslietu padome) v okviru zakonsko določenih pristojnosti.

Naslednji subjekti lahko predlagajo začetek postopka za presojo skladnosti podzakonskih aktov (razen upravnih aktov) parlamenta, kabineta ministrov, predsednika, predsednika parlamenta in predsednika kabineta ministrov z zakoni:

  1. predsednik,
  2. parlament (Saeima),
  3. najmanj dvajset poslancev parlamenta,
  4. kabinet ministrov,
  5. sodni svet v okviru zakonsko določenih pristojnosti.

Začetek postopka za presojo skladnosti odredb, s katerimi minister s pooblastilom kabineta ministrov razveljavi odločitve sveta lokalne skupnosti, z zakoni, lahko predlagajo zadevni sveti lokalnih skupnosti.

Zadeve v zvezi s skladnostjo zakonov, uredb kabineta ministrov in drugih aktov kabineta ministrov z ustavo, skladnostjo določb latvijske nacionalne zakonodaje z mednarodnimi sporazumi, ki jih sklene Latvija in ki niso v nasprotju z ustavo, skladnostjo mednarodnih sporazumov, ki jih podpiše ali sklene Latvija, z ustavo (preden tak sporazum ratificira parlament ali po tem) ter skladnostjo zakonov in drugih predpisov ali njihovih delov s predpisi z večjo pravno močjo obravnava ustavno sodišče v polni sestavi. Ostale zadeve obravnava senat treh sodnikov, razen če ustavno sodišče odloči drugače.

Sodba ustavnega sodišča je dokončna in začne veljati, ko je izdana. Sodba ustavnega sodišča in razlaga izpodbijane določbe, ki jo vsebuje, sta zavezujoči za vse državne organe in organe lokalnih skupnosti (vključno s sodišči), uradnike ter fizične in pravne osebe.

Določba, za katero ustavno sodišče ugotovi, da ni v skladu s predpisom z večjo pravno močjo, se šteje za razveljavljeno z učinkom od dne objave sodbe ustavnega sodišča, razen če ustavno sodišče odloči drugače. Če ustavno sodišče ugotovi, da mednarodni sporazum, ki ga je podpisala ali sklenila Latvija, ni v skladu z ustavo, mora kabinet ministrov nemudoma sprejeti ukrepe za spremembo sporazuma, odpoved sporazuma, začasno prekinitev njegovega izvajanja ali odstop od sporazuma.

Pravne zbirke podatkov

Ime in URL zbirke podatkov

Povezava se odpre v novem oknuPostopki pred ustavnim sodiščem (funkcija iskanja)

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da, dostop je brezplačen.

Kratek opis vsebine zbirke podatkov

Zbirka podatkov vsebuje sodbe ustavnega sodišča Republike Latvije.

Dodatne informacije

Iskalni vmesnik in sodbe v zbirki podatkov so na voljo v latvijskem in angleškem jeziku.

Povezave

Povezava se odpre v novem oknuUstavno sodišče Republike Latvije

Zadnja posodobitev: 23/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Litva

Na tej strani so na voljo informacije o specializiranih litovskih sodiščih.

Specializirana sodišča

Povezava se odpre v novem oknuUstavno sodišče Republike Litve (Lietuvos Respublikos Konstitucinis Teismas) zagotavlja nadvlado ustave v pravnem sistemu. Odloča o vprašanjih ustavnosti, in sicer proučuje, ali so zakoni in drugi pravni akti parlamenta v skladu z ustavo ter ali so akti predsednika države ali vlade Republike Litve v skladu z ustavo in zakonodajo.

Upravna sodišča

V Litvi je šest upravnih sodišč:

  • Vrhovno upravno sodišče Litve (Lietuvos Vyriausiasis administracinis teismas),
  • pet regionalnih upravnih sodišč.

Vrhovno upravno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno upravno sodišče (Vyriausiasis administracinis teismas) je sodišče prve in zadnje stopnje za upravne zadeve, za katere je pristojno v skladu z zakonom. Obravnava pravna sredstva zoper sodbe, sklepe in odredbe regionalnih upravnih sodišč ter zoper odločbe okrožnih sodišč v zadevah v zvezi s prekrški.

Vrhovno upravno sodišče obravnava tudi predloge za obnovo postopka v pravnomočnih upravnih zadevah, vključno z zadevami v zvezi s prekrški na področjih, določenih z zakonom. Razvilo je enoten postopek za razlago in uporabo zakonov ter drugih pravnih aktov.

Regionalna upravna sodišča (apygardų administraciniai teismai)

Regionalna upravna sodišča so specializirana sodišča. V njihovi pristojnosti je obravnavanje pravnih sredstev zoper upravne akte in dejanja, ki jih storijo oziroma opustijo (opustitev opravljanja dolžnosti) organi javne ali notranje uprave.

Regionalna upravna sodišča obravnavajo spore s področja javne uprave in se ukvarjajo z zadevami v zvezi z zakonitostjo upravnih predpisov, davčnimi spori itd.

Pred vložitvijo vloge pri upravnem sodišču se lahko posamezni pravni akti in pravna dejanja organov javne uprave izpodbijajo v predhodnem postopku. V teh primerih spore obravnavajo občinske komisije za spore v javni upravi, okrožne komisije za upravne spore in glavna komisija za upravne spore (Vyriausioji administracinių ginčų komisija).

Zadnja posodobitev: 18/02/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Luksemburg

Ta stran vsebuje pregled specializiranih sodišč v Luksemburgu.

Redna sodišča

Pritožbeni svet (Conseil arbitral) in Višji svet za socialno varnost (Conseil supérieur de la sécurité sociale)

Vsi spori na področju socialne varnosti v zvezi s statusom člana ali zavezanca, prispevki, upravnimi kaznimi in dajatvami, razen tistih, ki so določeni s členom 317 ali členoma 147 in 148 Zakona o socialnem varstvu, so v pristojnosti Pritožbenega sveta za socialno varnost, če gre za pritožbo na drugi stopnji, pa v pristojnosti Višjega sveta za socialno varnost. Zoper odločbe pritožbenega sveta na zadnji stopnji in sodbe Višjega sveta za socialno varnost je mogoče vložiti kasacijsko pritožbo.

Upravna sodišča

Višje upravno sodišče

Razen če ni drugače določeno z zakonom, se lahko pri višjem upravnem sodišču, ki ima sedež v mestu Luxembourg, vloži pritožba zoper odločbe upravnega sodišča, ki lahko razveljavi posamične upravne odločbe ter odločbe na področju upravnih ukrepov s področja zakonodaje. Višje upravno sodišče obravnava zadeve kot drugostopenjsko oziroma pritožbeno sodišče in kot stvarno pristojno sodišče obravnava pritožbe zoper odločbe drugih upravnih sodišč, ki so odločala o predlogih za obnovitev postopka, in sicer na podlagi posebnih zakonov.

Vsi odvetniki, ki imajo pravico zastopanja na sodiščih Velikega vojvodstva, imajo tudi pravico zastopanja na višjem upravnem sodišču; kljub temu imajo le „odvetniki na seznamu I“ preglednice, ki jo vsako leto pripravi odvetniška zbornica, pravico do izvajanja preiskovalnih ukrepov in sodelovanja v postopku v vlogi odvetnika (ministère d'avocat à la Cour).

Državo pred višjim upravnim sodiščem zastopa vladni pooblaščenec ali odvetnik.

Upravno sodišče

Upravno sodišče, ki ima sedež v mestu Luxembourg, odloča o pritožbah, vloženih zaradi nepristojnosti, prekoračitve in zlorabe pooblastil, kršenja zakonov ali postopkov za zaščito zasebnih interesov, zoper vse upravne odločbe v zvezi s katerimi po zakonih in uredbah ni mogoče uporabiti nobenega drugega postopka, in zoper upravne ukrepe s področja zakonodaje, ne glede na organ, ki jih je izdal. Načeloma je pristojno tudi za spore v zvezi z neposrednimi davki ter občinskimi davki in pristojbinami.

Zoper odločbe Upravnega sodišča je mogoče vložiti pritožbo pri Višjem upravnem sodišču.

Upravno sodišče lahko sodi kot stvarno pristojno sodišče v pritožbah zoper odločitve vodje upravnega oddelka v zvezi z neposrednimi prispevki v primerih, ko je to omogočeno z zakonodajo.

Druga specializirana sodišča

Ustavno sodišče

Ustavno sodišče s sodbo odloči o skladnosti zakonov z ustavo, ne odloča pa o tistih zakonih, ki se nanašajo na potrditev mednarodnih pogodb.

Če stranka izpostavi vprašanje, ki se nanaša na skladnost zakona z ustavo pred rednim sodiščem ali pred upravnim sodiščem, se to predloži ustavnemu sodišču, razen če meni, da: (a) za izrek njegove sodbe ni potrebna odločitev o tem vprašanju; (b) je vprašanje povsem neutemeljeno; (c) je ustavno sodišče že odločalo o istem vprašanju.

Ustavno sodišče sestavljajo predsednik vrhovnega sodišča, predsednik višjega upravnega sodišča, dva sodnika kasacijskega sodišča in pet sodnikov, ki jih imenuje veliki vojvoda na podlagi skupnega mnenja vrhovnega sodišča in višjega upravnega sodišča. Ustavno sodišče zaseda v senatu petih sodnikov.

Pravne zbirke podatkov s tega področja

Obiščite Povezava se odpre v novem oknuoddelek o pristojnostih sodišč na spletišču Ministrstva za pravosodje.

Ali je dostop do podatkovne zbirke brezplačen?

Da, dostop do podatkovne zbirke je brezplačen.

Kratek opis vsebine

Obiščite spletišče Povezava se odpre v novem oknuPritožbenega sveta in Višjega sveta za socialno varnost.

Obiščite spletišče Povezava se odpre v novem oknuupravnih sodišč.

Obiščite spletišče Povezava se odpre v novem oknuUstavnega sodišča.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuMinistère de la Justice (ministrstvo za pravosodje)

Zadnja posodobitev: 20/05/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Madžarska

Ta stran vsebuje informacije o organizaciji specializiranih sodišč na Madžarskem.

Specializirana sodišča

Upravna in delovna sodišča

Madžarska ustava (t. i. temeljni zakon) določa, da je sodni sistem večstopenjska struktura, in predvideva ustanovitev specializiranih sodišč za nekatere vrste zadev. V sodnem sistemu kot specializirana sodišča delujejo upravna in delovna sodišča (közigazgatási és munkaügyi bíróságok).

Upravna in delovna sodišča delujejo od 1. januarja 2013. Pred tem so njihove naloge opravljala delovna sodišča in splošna sodišča.

Upravno in delovno sodišče kot sodišče prve stopnje obravnava upravne spore ter zadeve v zvezi z delovnimi in podobnimi pravnimi razmerji, pa tudi druge zadeve, za katere je pristojno po zakonu. Vlogo sodišča druge stopnje ima splošno sodišče, v primeru upravnega spora pa vrhovno sodišče (Kúria).

Ustavno sodišče (Alkotmánybíróság)

Ustavno sodišče je neodvisen organ, ki deluje ločeno od sodnega sistema.

Ustavno sodišče je glavni organ za zaščito temeljnega zakona. Sedež ima v Budimpešti.

Ustavno sodišče ima petnajst članov, ki so izvoljeni za dvanajst let z dvetretjinsko večino glasov poslancev madžarskega parlamenta. Predsednik se izvoli izmed članov ustavnega sodišča z dvetretjinsko večino glasov poslancev parlamenta. Predsednikov mandat traja do konca njegovega mandata sodnika ustavnega sodišča. Člani ustavnega sodišča ne smejo biti člani političnih strank ali sodelovati pri političnih dejavnostih. Podrobnosti v zvezi s pristojnostmi, organizacijo in delovanjem ustavnega sodišča urejajo primarni zakoni.

  1. ocena ustavnosti zakonodaje, ki je bila sprejeta, vendar še ne razglašena;
  2. ocena ustavnosti pravnih aktov, ki bi morali biti uporabljeni v določeni zadevi, na pobudo sodnika;
  3. ocena ustavnosti pravnih aktov, ki bi morali biti uporabljeni v določeni zadevi, na podlagi ustavne pritožbe;
  4. ocena ustavnosti sodnih odločb na podlagi ustavne pritožbe;
  5. ocena ustavnosti zakonodaje na pobudo vlade, četrtine poslancev parlamenta ali varuha temeljnih pravic (alapvető jogok biztosa);
  6. ocena skladnosti zakonodaje z mednarodnimi pogodbami;
  7. uresničevanje drugih pristojnosti in opravljanje drugih nalog, določenih v temeljnem zakonu in drugih primarnih zakonih.

Ustavno sodišče v okviru pristojnosti iz točk (b), (c) in (d) razveljavi pravne akte in druge zakonodajne sklepe, za katere ugotovi, da so v nasprotju s temeljnim zakonom;

v okviru pristojnosti iz točke (d) razveljavi sodne odločbe, za katere ugotovi, da so v nasprotju s temeljnim zakonom;

v okviru pristojnosti iz točke (f) lahko razveljavi pravne akte in druge zakonodajne sklepe, za katere ugotovi, da so v nasprotju z mednarodno pogodbo;

ali naloži pravne posledice, določene s primarnim zakonom.

Pravna zbirka podatkov

Več informacij je na voljo na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuustavnega sodišča Republike Madžarske (Magyar Köztársaság Alkotmánybírósága).

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuUradna spletna stran ustavnega sodišča Republike Madžarske

Povezava se odpre v novem oknuUradna spletna stran madžarskih sodišč

Zadnja posodobitev: 06/04/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Malta

Na tej strani so na voljo informacije o organizaciji specializiranih sodišč na Malti.

Specializirana sodišča

Ustavno sodišče

Druga stopnja

Pravna sredstva

To sodišče odloča o pravnih sredstvih v zadevah v zvezi z domnevnimi kršitvami človekovih pravic, razlago ustave in izpodbojnostjo predpisov. Poleg tega je izvirno pristojno za odločanje o vprašanjih v zvezi s člani v predstavniškem domu in vseh sklicevanjih nanj v zvezi z glasovanjem na volitvah članov predstavniškega doma.

Predsedujejo mu predsednik sodišča in še dva sodnika.

Prvi senat civilnega sodišča

Prva stopnja

Prvi senat civilnega sodišča obravnava tudi zadeve v zvezi z domnevnimi kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih varujeta ustava Malte ter Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Predseduje mu sodnik.

Delovno razsodišče

Prva stopnja

To razsodišče obravnava zadeve v zvezi s protipravno odpovedjo delovnega razmerja ter diskriminacijo ali drugim nezakonitim ravnanjem na delovnem mestu.

Predseduje mu predsednik.

Odbor za urejanje najemnih razmerij

Prva stopnja

Odbor za urejanje najemnih razmerij obravnava zadeve v zvezi s spremembo pogojev najemnih pogodb, vključno z zvišanjem najemnine in prenehanjem najemnega razmerja. Odbor obravnava le zadeve v zvezi z najemnimi pogodbami, sklenjenimi pred 1. junijem 1995.

Predseduje mu mirovni sodnik.

Arbitražni odbor na področju zemljišč

Prva stopnja

Arbitražni odbor na področju zemljišč obravnava zadeve v zvezi z razvrščanjem razlaščenih zemljišč, javnim namenom razlastitve in določanjem višine nadomestila, ki se izplača lastniku.

Predseduje mu mirovni sodnik.

Odbor za nadzor nad zakupom kmetijskih zemljišč

Prva stopnja

Ta odbor obravnava zadeve v zvezi z zakupom kmetijskih zemljišč in zahtevke lastnikov glede prenehanja zakupnih pogodb za polja.

Predseduje mu mirovni sodnik.

Razsodišče za upravni spor

Prva stopnja

To razsodišče je pristojno za sodno presojo upravnih aktov.

Predseduje mu sodnik ali mirovni sodnik.

Razsodišče za delitev zapuščine

Prva stopnja

To razsodišče obravnava zadeve v zvezi z delitvijo premoženja zapuščine umrle osebe, ki je v skupni lasti njenih dedičev.

Predseduje mu razsodnik.

Pritožbeno razsodišče za konkurenco in potrošnike

Pravna sredstva

To razsodišče obravnava pritožbe v zvezi s sklepi, odredbami ali ukrepi generalnega direktorja za konkurenco in generalnega direktorja za varstvo potrošnikov ter odloča o njih. Odločbe razsodišča so dokončne, razen v izjemnih primerih, v katerih je dovoljena pritožba. Vendar so take pritožbe omejene na pravna vprašanja.

Predsedujejo mu sodnik in dva člana.

Sodišče za revizijo notarskih listin

Prva stopnja

To je specializirano sodišče, ki spremlja vse notarje, notarske arhive in javni register. Pristojno je za obisk in inšpekcijske preglede notarskih arhivov, javnega registra in notarskih uradov ter uporabo disciplinskih kazni. Poleg tega je to sodišče pristojno, da odredi popravke napačnih navedb v vnosih v javnem registru.

Njegovi člani so t. i. obiskovalci.

Upravna sodišča

Sodni nadzor je proces, v katerem lahko sodišča opravijo pregled posamezne odločitve vladne službe, organa ali agencije in jo v končni fazi razveljavijo, če ugotovijo, da je nezakonita.

Postopek je na voljo vsakomur, ki se ne strinja z vladno odločitvijo ali ukrepom, ki ga zadeva. Člen 469A iz poglavja 12 Zakonodaje Malte je ključni člen, ki sodiščem podeljuje pristojnost za sodni nadzor. Vendar pa se lahko pristojnost za sodni nadzor, tudi če ni izrecno predpisana, šteje za pristojnost, ki jo imajo sodišča zaradi svoje narave na podlagi doktrine ločitve oblasti, ki jo na splošno podpirajo demokratične države.

V takih zadevah so pristojna redna sodišča splošne pristojnosti, in sicer prvi senat civilnega sodišča, zoper njihove odločitve pa se je mogoče pritožiti pri pritožbenem sodišču.

Zakon o upravnem sodstvu je začel veljati 1. januarja 2009 in je predpisal ustanovitev razsodišča za upravni spor. To neodvisno in nepristransko razsodišče presoja veljavnost upravnih aktov, ki mu jih predloži oškodovanec, poleg tega pa razsoja v sporih, ki so mu predloženi. Predseduje mu oseba, ki je ali je bila sodnik ali mirovni sodnik na Malti. Pritožbe zoper odločbe razsodišča se lahko vložijo pri pritožbenem sodišču.

Druga specializirana sodišča

Lokalna razsodišča

Lokalna razsodišča so sestavni del pravosodnega sistema na Malti. Štejejo se lahko za podaljšano roko sodišč. Obravnavajo prekrške, ki so kljub svoji nepomembnosti lahko zelo moteči za splošno javnost. Lokalnim razsodiščem predseduje komisar za pravosodje, ki se imenuje za dveletno obdobje ter odpokliče na enak način in iz enakih razlogov kot drugi mirovni sodniki.  Pri teh razsodiščih se lahko vsak državljan pritoži glede kakršnih koli nepravilnosti, pri čemer mu je zagotovljeno spoštovanje temeljnih načel poštenega zaslišanja. Na Malti je devet lokalnih razsodišč in vsako pokriva območje več občinskih svetov.

Pravne zbirke podatkov

Na malteški spletni strani „Organizacija pravosodja v državah članicah – Malta“ so na voljo podrobne informacije o ustreznih podatkovnih zbirkah in povezave do njih.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje, kulturo in lokalno samoupravo

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč – Sentenzi online

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč – sodni postopki

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč – razpored obravnav po sodnih dvoranah

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč – statistični podatki

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč – sodne dražbe

Povezava se odpre v novem oknuStoritve sodišč – civilni obrazci (v malteškem jeziku)

Povezava se odpre v novem oknuPravne storitve (Zakonodaja Malte)

Zadnja posodobitev: 18/02/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Nizozemska

Na tej strani so na voljo informacije o organizaciji specializiranih sodišč na Nizozemskem.

Upravna sodišča (Administratieve rechtbanken)

Upravna sodišča na Nizozemskem so naslednja:

  • okrožna sodišča (Rechtbanken): prvostopenjska sodišča za vse upravne zadeve;
  • pritožbena sodišča (Gerechtshoven): pritožbena sodišča za davčne zadeve;
  • Vrhovno sodišče (Hoge Raad): vrhovno sodišče za davčne zadeve;
  • Višje sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev (Centrale Raad van Beroep): pritožbeno sodišče in sodišče zadnje stopnje za zadeve s področja socialnega varstva;
  • Višje upravno sodišče za gospodarske zadeve (College van Beroep voor het bedrijfsleven): pritožbeno sodišče in sodišče zadnje stopnje za socialno-gospodarsko upravno pravo;
  • Oddelek za upravne spore pri Državnem svetu (Afdeling Bestuursrechtspraak van de Raad van State): pritožbeno sodišče in sodišče zadnje stopnje za vse upravne zadeve, o katerih ne odločajo druga pritožbena sodišča.

Pravne zbirke podatkov

Več informacij najdete na spletišču na temo Povezava se odpre v novem oknusodnega sistema na Nizozemskem.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuInformacije o specializiranih sodiščih (v angleščini)

Zadnja posodobitev: 25/02/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Avstrija

Ta razdelek se nanaša na specializirana sodišča za civilne in kazenske zadeve v Avstriji.

Specializirana sodišča

Načeloma vsa redna sodišča obravnavajo vse civilne in kazenske zadeve, dodeljene njihovi organizacijski ravni (okrožno sodišče (Bezirksgericht) ali sodišče prve ali druge stopnje).

Največja avstrijska mesta imajo tudi specializirana sodišča:

  • na Dunaju jih pet obravnava civilne zadeve, kazenske zadeve, gospodarske zadeve (dve sodišči), delovnopravne in socialne zadeve;
  • v Gradcu dve obravnavata kazenske in druge zadeve.

Delovnopravne zadeve so večinoma civilnopravni spori v zvezi z delovnimi razmerji, kot so opredeljeni v členu 50 zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Arbeits- und Sozialgerichtsgesetz). Zanje veljajo lastna postopkovna pravila, podobna tistim v civilnih zadevah, vendar z nekaterimi dodatnimi posebnimi pravili.

V delovnopravnih zadevah so na prvi stopnji pristojna deželna sodišča (Landesgerichte) ali, na Dunaju, delovno in socialno sodišče (Arbeits- und Sozialgerichtshof), na drugi stopnji višja deželna sodišča (Oberlandesgerichte), na zadnji, tretji stopnji pa vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof). V postopku odločajo senati (Senate) ustreznega sodišča, ki ga sestavlja en ali več poklicnih sodnikov (Berufsrichter(innen)) ter dva sodnika laika (Laienrichter(innen)), in sicer eden, ki zastopa interese delodajalcev, ter eden, ki zastopa interese delojemalcev.

Pritožbeni postopek v delovnopravnih zadevah je podoben pritožbenemu postopku v civilnih zadevah, vendar pa zanj velja manj omejitev v zvezi s pravnimi sredstvi. Na primer, če gre za pomembno pravno vprašanje, je možna revizija (Revision) pri vrhovnem sodišču, ne glede na vrednost spora.

Gospodarske zadeve so večinoma civilne zadeve, v katerih je udeležen podjetnik, kot so opredeljene v členu 51 zakona o sodni pristojnosti (Jurisdiktionsnorm). Obravnavajo se v rednem civilnem postopku z nekaterimi posebnimi pravili. Kadar gospodarsko zadevo obravnava senat sodišča prve ali druge stopnje, je v senat vključen sodnik laik, ki zastopa gospodarstvo. (To ne velja za vrhovno sodišče.)

Kartelne zadeve, kot so opredeljene v zakonu o kartelih (Kartelgesetz), obravnava višje deležno sodišče na Dunaju, ki deluje kot kartelno sodišče (Kartellgericht) prve stopnje. To sodišče je pristojno za celotno državno ozemlje. Pritožbe zoper sodbe kartelnega sodišča na drugi in zadnji stopnji obravnava vrhovno sodišče, ki deluje kot višje kartelno sodišče (Kartellobergericht). Odločajo senati, ki jih na obeh stopnjah sestavljajo en ali več poklicnih sodnikov in dva usposobljena sodnika laika. Po enega sodnika laika izbereta avstrijska zvezna gospodarska zbornica (Wirtschaftskammer Österreich) in – razen v nekaterih izjemah – zvezna zbornica delavcev in uslužbencev (Bundeskammer für Arbeiter und Angestellte).

nepravdnih postopkih (Verfahren außer Streitsachen) sodišča odločajo o nekaterih vprašanjih zasebnega prava s posebnimi značilnostmi (nekatere poravnave, vprašanja skrbništva in druge zadeve, v katerih običajno ni dveh strank z nasprotnimi interesi). Uporablja se postopek, podoben nemškemu nepravdnemu postopku (freiwillige Gerichtsbarkeit).

Na splošno v takih zadevah najprej odločajo okrožna sodišča, na drugi stopnji deželna sodišča in na zadnji stopnji vrhovno sodišče. Na prvi stopnji v zadevah odloča en sodnik (Einzelrichter(in)) ali posebej usposobljen sodni uradnik (Rechtspfleger(in)). Na drugi in tretji stopnji odločajo senati treh ali petih poklicnih sodnikov.

Tudi pritožbeni postopek v nepravdnem postopku je podoben civilnemu postopku. Vseeno je zaradi posebne narave postopka manj omejitev v zvezi s pravnimi sredstvi. Razen tega je na drugi stopnji v določenem obsegu mogoča predložitev novih trditev, ki presega okvir predlogov in trditev iz postopka na prvi stopnji.

Zaradi raznolikosti zadev, ki se obravnavajo v nepravdnem postopku, je na različnih področjih določenih veliko različnih posebnih pravil.

Upravna sodišča

Avstrija ima naslednja upravna sodišča:

  • devet deželnih upravnih sodišč (Landesverwaltungsgerichte) – po eno v vsaki deželi;
  • dve zvezni upravni sodišči: zvezno upravno sodišče (Bundesverwaltungsgericht) in zvezno finančno sodišče (Bundesfinanzgericht);
  • vrhovno upravno sodišče (Verwaltungsgerichtshof).

Upravna sodišča odločajo zlasti o pritožbah zoper sodbe in upravne akte upravnih organov, ki se sprejmejo brez postopka, ter o pritožbah zoper upravne organe zaradi neukrepanja v predpisanem roku (Säumnisbeschwerden).

Zvezno finančno sodišče odloča o pritožbah v zvezi z javnimi davki in dajatvami (z nekaj izjemami) ter na področju kazenskega davčnega prava, če te zadeve obravnavajo neposredno zvezni finančni ali davčni organi. Zvezno upravno sodišče odloča predvsem o pritožbah zoper sodbe, ki so jih izdali zvezni organi v okviru neposredne zvezne uprave. Sicer o pritožbah v upravnih zadevah ponavadi odločajo deželna upravna sodišča.

Zoper sodbe upravnih sodišč se je mogoče v nekaterih okoliščinah pritožiti pri vrhovnem upravnem sodišču. Na ustavno sodišče (Verfassungsgerichtshof) se je mogoče obrniti z zadevami, povezanimi z določeno stopnjo kršenja ustave, zlasti kršenja temeljnih pravic.

Druga specializirana sodišča

Ustavno sodišče

Poleg vrhovnega sodišča in vrhovnega upravnega sodišča je ustavno sodišče tretje vrhovno sodišče v Avstriji. Tako kot drugi dve vrhovni sodišči ima ustavno sodišče sedež na Dunaju in je pristojno za celotno državo.

Osnovna naloga ustavnega sodišča je presojati skladnost z ustavo in temeljnimi pravicami. Ustavno sodišče je posebej pristojno za to, da na zahtevo preuči ustavnost naslednjih zakonov, predpisov in sodb:

  • zveznih in deželnih zakonov,
  • predpisov, ki jih izdajo upravni organi,
  • sodb upravnih sodišč.

Sodišče jih lahko po potrebi razveljavi.

Ustavno sodišče v nasprotju z drugimi sodišči nima poklicnih sodnikov, temveč častne sodnike (Honoratiorenrichter(innen)). To morajo biti izjemni posamezniki, ki imajo za seboj uspešno poklicno pot na drugem položaju na področju prava. Večina sodnikov ustavnega sodišča deluje s krajšim delovnim časom in lahko še vedno opravlja prejšnji poklic (npr. poklic sodnika ali univerzitetnega profesorja, niso pa uradniki, saj morajo biti razrešeni uradnih dolžnosti). Ustavno sodišče se sestane le na „zasedanjih“, ki ponavadi potekajo štirikrat letno.

Pravne zbirke podatkov

Domača stran Povezava se odpre v novem oknuavstrijskega pravosodja vsebuje splošne informacije o avstrijskem pravosodnem sistemu.

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da.

Sorodne povezave

Pristojnost sodišč – Avstrija

Zadnja posodobitev: 31/12/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Poljska

Ta stran vam ponuja informacije o organizaciji specializiranih sodišč na Poljskem.

Specializirana sodišča

Na Poljskem je nekaj specializiranih sodišč in tribunalov.

Vrhovno sodišče (Sąd Najwyższy)

Vrhovno sodišče je najvišji sodni organ. Izvaja pravni nadzor nad sodbami vseh ostalih sodišč in zagotavlja enotnost pri interpretaciji zakonov in v sodni praksi.

Vrhovno sodišče ni splošno sodišče. Obravnava zadeve za razveljavitev in druge pritožbe zoper sodbe sodišč ter tudi sprejema odločitve o razlagi zakonskih določb, ki so dvoumne ali katerih izvajanje povzroči neskladja pri sodnem odločanju. Razrešuje tudi pravna vprašanja, ki so jih posredovala sodišča v povezavi s posameznimi zadevami.

Poljsko Vrhovno sodišče (Sąd Najwyższy) svoje odločitve, skupaj z obrazložitvami, objavlja na svoji spletni strani, Povezava se odpre v novem oknuPoljsko Vrhovno sodišče, ki je na voljo tudi v angleščini.

Ustavno sodišče (Trybunał Konstytucyjny)

V poljskem pravnem sistemu Ustavno sodišče (Trybunał Konstytucyjny) ne šteje za splošno sodišče.

Ustavno sodišče odloča o:

  • ustavnosti nacionalne zakonodaje in mednarodnih sporazumov,
  • skladnosti nacionalne zakonodaje z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, ki jih je treba ratificirati preden jih potrdi parlament,
  • skladnosti pravnih predpisov, ki jih izdajo osrednji državni organi, ratificiranih mednarodnih sporazumov in pravnih aktov z Ustavo,
  • ustavnosti ciljev ali dejavnosti političnih strank,
  • ustavnih pritožbah.

Vse odločitve Ustavnega sodišča so skupaj z obrazložitvijo objavljene na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuUstavnega sodišča Poljske, ki je na voljo tudi v angleščini. 

Državni tribunal (Trybunał Stanu)

Državni tribunal (Trybunał Stanu) odloča v zadevah, v katerih so posamezniki, ki zasedajo (ali so zasedali) najvišje položaje v državi, obtoženi kršitve Ustave ali drugih zakonodajnih aktov.

Več informacij lahko najdete na spletni strani Povezava se odpre v novem oknupoljskega Državnega tribunala

Upravna sodišča

Sistem upravnih sodišč vključuje Višje upravno sodišče (Naczelny Sąd Administracyjny) in območna upravna sodišča – eno na wojvodstvo oziroma pokrajino (wojewódzkie sądy administracyjne).

Višje upravno sodišče:

  • odloča, ali so odločitve lokalnih vladnih organov ali ureditveni ukrepi pokrajinskih organov državne uprave (terenowe organy administracji publicznej) v skladu z zakonodajo,
  • odloča o pritožbah zoper upravne odločitve; o odločitvah, izdanih v upravnih postopkih na podlagi pritožbe (ali zaključi take postopke); in o odločitvah, na katere se je mogoče pritožiti glede na dejanski stan zadeve,
  • presoja nekatere odločitve občinskih organov ali združenj takih organov,
  • odgovarja na pravna vprašanja, ki jih v obravnavo predložijo pritožbeni organi lokalnih oblasti.

Vrhovno upravno sodišče je objavilo vse svoje odločitve skupaj z obrazložitvami, sprejete od 1. oktobra 2007 dalje. Starejše odločitve se še dodajajo v bazo podatkov. Spletna stran Sodišča je dostopna samo v poljskem jeziku.

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno upravno sodišče (Naczelny Sąd Administracyjny) objavlja svoje odločitve skupaj z obrazložitvami na svoji spletni strani.

Zadnja posodobitev: 10/12/2012

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Portugalska

Na tej strani so na voljo informacije o organizaciji specializiranih sodišč na Portugalskem.

Sodišča prve stopnje (Tribunais judiciais de 1.ª instância)

Sodišča prve stopnje so praviloma okrajna sodišča (tribunais de comarca). Pristojna so za obravnavo vseh zadev, ki ne spadajo v pristojnost drugih sodišč. Okrajna sodišča imajo redno in posebno pristojnost.

Razdeljena so na oddelke posebne ali redne pristojnosti ter na lokalne oddelke. Oddelki so poimenovani v skladu s pristojnostmi in okrožjem, v katerem delujejo.

Ustanovijo se lahko naslednji oddelki posebne pristojnosti:

  1. osrednji civilni oddelek (Central cível);
  2. lokalni civilni oddelek (Local cível);
  3. osrednji kazenski oddelek (Central criminal);
  4. lokalni kazenski oddelek (Local criminal);
  5. lokalni prekrškovni oddelek (Local de pequena criminalidade);
  6. preiskovalni sodnik (Instrução criminal);
  7. oddelek za družinske zadeve in mladoletnike (Família e menores);
  8. delovnopravni oddelek (Trabalho);
  9. gospodarski oddelek (Comércio);
  10. izvršilni oddelek (Execução).

Naslednja specializirana sodišča imajo širšo krajevno pristojnost:

  1. sodišče za zadeve s področja intelektualne lastnine (Tribunal da propriedade intelectual);
  2. sodišče za zadeve s področja konkurence, urejanja in nadzora (Tribunal da concorrência, regulação e supervisão);
  3. pomorsko sodišče (Tribunal Marítimo);
  4. sodišče za izvrševanje sankcij (Tribunal de execução das penas);
  5. osrednje preiskovalno sodišče (tribunal central de instrução criminal).

Oddelki, ki imajo posebno pristojnost

Od teh so zlasti pomembni naslednji:

Osrednji civilni oddelki

Ti oddelki so pristojni za:

  • obravnavo civilnih tožb za izdajo ugotovitvenih sodb na podlagi rednega postopka, če vrednost predmeta spora presega 50 000,00 EUR;
  • izvajanje nalog iz zakonika o civilnem postopku, ki se nanašajo na geografsko območje, za katero ni pristojen noben oddelek ali sodišče, in sicer kot del civilnih izvršilnih postopkov, če vrednost predmeta spora presega 50 000,00 EUR;
  • obravnavo nujnih postopkov za izdajo začasne odredbe v zadevah iz svoje pristojnosti;
  • izvajanje drugih nalog na podlagi zakona.
  • Oddelki za družinske zadeve in mladoletnike

V zadevah, ki se nanašajo na osebno stanje oseb in družin, ti oddelki obravnavajo:

  1. zadeve med zakoncema na podlagi nepravdnega postopka;
  2. zadeve, ki se nanašajo na zunajzakonsko skupnost ali osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, na podlagi nepravdnega postopka;
  3. tožbe v zvezi z ločitvijo oseb in razdelitvijo premoženja ter razvezo zakonske zveze;
  4. tožbe, s katerimi se zahteva razglasitev neobstoja ali razveljavitev civilne zakonske zveze;
  5. tožbe, vložene na podlagi člena 1647 in člena 1648(2) civilnega zakonika, potrjenega z zakonsko uredbo št. 47344 z dne 25. novembra 1966;
  6. tožbe in izvršbe glede plačil preživnine med zakoncema in nekdanjima zakoncema;
  7. druge tožbe, ki se nanašajo na osebno stanje oseb in družine.

Poleg pristojnosti na navedenih področjih imajo ti oddelki tudi pristojnosti, ki jih zakon podeljuje sodiščem v zvezi s popisom premoženja v primeru ločitve oseb in razdelitve premoženja, razveze zakonske zveze ali razglasitve neobstoja oziroma razveljavitve civilne zakonske zveze, pa tudi v zvezi s posebnimi primeri razdelitve premoženja na podlagi ustreznih zakonov.

V zvezi z mladoletniki in odraslimi otroki so ti oddelki pristojni za:

  1. uvedbo skrbništva in upravljanja premoženja;
  2. imenovanje osebe za opravljanje pravnih poslov v imenu mladoletnika ter imenovanje splošnega skrbnika, ki zunaj sodišča zastopa mladoletnika, za katerega velja starševska skrb;
  3. odobritev posvojitve;
  4. vodenje izvajanja starševske skrbi ter obravnavo zadev, ki se nanašajo na to;
  5. določanje plačil preživnine mladoletnikom ter odraslim otrokom ali mladoletnikom s popolno poslovno sposobnostjo iz člena 1880 civilnega zakonika, potrjenega z zakonsko uredbo št. 47344 z dne 25. novembra 1966, ter obravnavo tožb glede izpolnitve preživninskih obveznosti;
  6. odreditev namestitve mladoletnikov v varstvo, medtem ko čakajo na posvojitev;
  7. odreditev namestitve v okviru ukrepa spodbujanja in varstva pri osebi, izbrani za posvojitelja, ali v okviru instituta, katerega cilj je prihodnja posvojitev;
  8. vzpostavitev odnosa civilnega skrbništva (apadrinhamento civil) in razveljavitev take odločitve;
  9. odobritev, da lahko pravni zastopnik mladoletnika opravlja nekatera dejanja, za potrditev dejanj, ki so bila že izvedena brez odobritve, ter za ureditev sprejema daril;
  10. odločanje o plačilu finančnega zavarovanja, ki ga morajo starši zagotoviti za svoje mladoletne otroke;
  11. opredelitev popolne ali delne prepovedi izvajanja starševske skrbi ter določitev omejitev glede starševske skrbi v skladu s členom 1920 civilnega zakonika, potrjenega z zakonsko uredbo št. 47344 z dne 25. novembra 1966;
  12. uradno ugotavljanje materinstva ali očetovstva in njuno izpodbijanje ter izvedbo preiskav v zvezi z materinstvom in očetovstvom;
  13. odločanje v primeru nestrinjanja staršev o imenu in priimku mladoletnika.

Poleg navedenih pristojnosti so oddelki pristojni tudi za:

  1. opredelitev nadomestila skrbnika ali upravitelja premoženja, kadar sta imenovana; obravnavo in odločanje o razrešitvi, odstopu ali odpoklicu skrbnika, upravitelja premoženja ali člana družinskega sveta; zahtevanje vpogleda v račune in njihov pregled; odobritev nadomestila za hipoteko in opredelitev boljšega zavarovanja oziroma nadomestnega zavarovanja, ter imenovanje posebnega skrbnika, ki zastopa mladoletnika zunaj sodišča;
  2. imenovanje posebnega skrbnika, ki zastopa mladoletnika v vseh postopkih glede skrbništva;
  3. spreminjanje, razveljavitev in preverjanje posvojitve; zahtevanje vpogleda v račune posvojitelja in njihov pregled ter opredelitev zneska dohodka, ki ga je treba nameniti preživljanju posvojenca;
  4. odločanje o povečanju in zamenjavi zavarovanja, ki se zagotovi v korist mladoletnih otrok;
  5. zahtevanje vpogleda v račune, ki jih morajo voditi starši, in preverjanje teh računov;
  6. odločanje o vseh drugih zadevah v zvezi s postopki iz predhodnih odstavkov ((a) do (m)).

V zvezi z zadevami glede skrbništva za področje izobraževanja in glede varstva so sodišča pristojna za:

  • obravnavo postopkov glede spodbujanja in varstva;
  • izvedbo ukrepov spodbujanja in varstva ter spremljanje njihovega izvajanja, če je potrebno, kadar je otrok ali mladostnik ogrožen, vendar poseg odbora za varstvo ni upravičen;
  • opravljanje pravosodnih dejanj, ki so potrebna za preiskavo skrbništva na področju izobraževanja;
  • presojo dejstev, ki se na podlagi zakona štejejo za kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki, stari 12–16 let, pri čemer je cilj izvesti ukrepe skrbništva;
  • izvajanje in preverjanje izvajanja ukrepov skrbništva;
  • razglasitev prenehanja ali odprave ukrepov skrbništva;
  • obravnavo pritožb zoper odločitve, s katerimi se uvajajo disciplinski ukrepi zoper mladoletnike, ki jim je bila izdana odredba o odvzemu prostosti.

Delovnopravni oddelki

Ti oddelki v civilnih in drugih zadevah obravnavajo vprašanja, ki izhajajo iz delovnopravnih razmerij in razmerij, vzpostavljenih z namenom sklenitve pogodb o zaposlitvi, ki se nanašajo na nesreče pri delu in poklicne bolezni, pogodb, ki so pravno primerljive s pogodbami o zaposlitvi, in pogodb o vajeništvu in pripravništvu, ter vprašanja v zvezi s stavkami.

Gospodarski oddelki

Ti oddelki obravnavajo:

  1. postopke zaradi insolventnosti in posebne ukrepe glede prestrukturiranja;
  2. tožbe za ugotovitev neobstoja ali ničnosti statuta ali družbene pogodbe in tožbe za njihovo razveljavitev;
  3. tožbe v zvezi z izvajanjem pravic družbe;
  4. tožbe za odlog ali preklic sklepov družbe;
  5. tožbe za sodno prenehanje družb;
  6. tožbe za prenehanje družb, ustanovljenih na podlagi statuta evropske družbe;
  7. tožbe za prenehanje holdingov;
  8. tožbe iz zakonika o vpisu družb v register;
  9. tožbe za prenehanje kreditnih institucij in finančnih družb.

Pristojni so tudi za obravnavo izpodbijanj odločb uradnika za vpise družb v register ter za obravnavo izpodbijanj odločb uradnikov za vpise, ki so izdane v okviru upravnih postopkov v zvezi s prenehanjem ali likvidacijo družb.

Izvršilni oddelki

Ti oddelki so odgovorni za postopke civilne izvršbe, kot je določeno v zakoniku o civilnem postopku, razen zadev, ki so v pristojnosti sodišča za zadeve s področja intelektualne lastnine, sodišča za zadeve s področja konkurence, urejanja in nadzora, pomorskega sodišča, oddelkov za družinske zadeve in mladoletnike, delovnopravnih oddelkov in gospodarskih oddelkov. Izvršilni oddelki so pristojni tudi za izvrševanje sodnih odločb v kazenskih postopkih, ki jih na podlagi zakona o kazenskem postopku ne smejo obravnavati civilna sodišča.

Sodišča s širšo krajevno pristojnostjo

Sodišča za zadeve s področja intelektualne lastnine

obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na:

  1. tožbe, pri katerih se tožbeni razlog nanaša na avtorske in sorodne pravice;
  2. tožbe, pri katerih se tožbeni razlog nanaša na industrijsko lastnino in vse njene oblike na podlagi zakona;
  3. tožbe za razveljavitev ali razglasitev ničnosti patentov, dodatnih varstvenih certifikatov, uporabnih modelov in topografij polprevodniških izdelkov, kot so navedeni v zakoniku o industrijski lastnini (Código da Propriedade Industrial) in drugi zakonodaji, ki se uporablja, pa tudi zahteve za razveljavitev ali razglasitev ničnosti vpisov risb ali modelov, znamk, logotipov, nagrad, označb porekla in geografskih označb, ki se izpodbijajo, v register;
  4. pritožbe zoper odločbe nacionalnega inštituta za industrijsko lastnino (Instituto Nacional da Propriedade Industrial, I. P. - INPI, I. P.), s katerimi se podeljuje ali odvzema katera koli vrsta pravic industrijske lastnine, ali zoper odločbe, ki se nanašajo na prenose, licence ali razglasitve zastarelosti, ali zoper katere koli druge akte, ki vplivajo na pravice industrijske lastnine, jih spreminjajo ali s katerimi se take pravice odpravljajo;
  5. pritožbe in ponovne preizkuse odločb ali katerih koli ukrepov nacionalnega inštituta za industrijsko lastnino, ki jih je mogoče zakonito izpodbijati, v zadevah, ki se nanašajo na kršitve in globe;
  6. tožbe za izdajo ugotovitvene sodbe, pri katerih se tožbeni razlogi nanašajo na spletna domenska imena;
  7. pritožbe zoper odločbe fundacije za nacionalne znanstvene analize (Fundação para a Computação Científica Nacional), ki je pristojni organ za vpis, zavrnitev ali obnovo domenskih imen .pt;
  8. tožbe, pri katerih se tožbeni razlog nanaša družbe ali firme družb;
  9. pritožbe zoper odločbe inštituta za evidence in notariat (Instituto dos Registos e do Notariado, I. P. - IRN, I. P.), ki se nanašajo na dopustnost družb in trgovskih imen na podlagi pravnega okvira nacionalnega registra pravnih oseb (Registo Nacional de Pessoas Coletivas);
  10. tožbe, pri katerih se tožbeni razlog nanaša na izvajanje dejanj nelojalne konkurence ali kršitve poslovnih skrivnosti v zvezi z industrijsko lastnino;
  11. ukrepe, katerih namen je pridobitev in ohranjanje dokazov ter zagotavljanje informacij, kadar je to potrebno zaradi varstva pravic intelektualne lastnine in avtorskih pravic.

Sodišče za zadeve s področja konkurence, urejanja in nadzora

To sodišče med drugim obravnava vprašanja, ki se nanašajo na pritožbe, ponovni preizkus in izvrševanje odločb, odredb in drugih ukrepov, ki izhajajo iz kršitev in jih je mogoče zakonito izpodbijati, če so jih izdali naslednji regulativni organi, in sicer organ za zadeve s področja konkurence (Autoridade da Concorrência), portugalski organ za civilno letalstvo (Autoridade Nacional da Aviação Civil), banka Portugalske (Banco de Portugal) in portugalska komisija za trg finančnih instrumentov (Comissão do Mercado de Valores Mobiliários).

Pomorska sodišča

obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na:

  1. odškodnino zaradi škode, ki so jo povzročile ali utrpele ladje, čolni in druga plovila, ali odškodnino, ki izhaja iz njihove uporabe na morju v skladu s splošnimi zakonskimi določbami;
  2. pogodbe za gradnjo, popravila, nakup in prodajo ladij, čolnov in drugih plovil, če so namenjeni pomorski uporabi;
  3. pogodbe za prevoz po morju, kombiniran prevoz ali multimodalni prevoz;
  4. pogodbe za prevoz po reki ali kanalu, v okviru omejitev iz preglednice št. 1, ki je priložena splošnim predpisom o pristaniščih (Regulamento Geral das Capitanias), potrjenim z zakonsko uredbo št. 265/72 z dne 31. julija 1972;
  5. pogodbe glede najema morskih ladij, čolnov in drugih plovil;
  6. pogodbe za zavarovanje ladij, čolnov in drugih plovil, namenjenih pomorski uporabi, in njihovega tovora;
  7. hipoteke in privilegije v zvezi z ladjami ali čolni ter vso premoženje, zastavljeno kot zavarovanje za plovila in njihov tovor;
  8. posebne postopke v zvezi z ladjami, čolni in drugimi plovili ter njihovim tovorom;
  9. nujne postopke za izdajo začasne odredbe v zvezi z ladjami, čolni in drugimi plovili, njihovim tovorom in gorivom ter drugimi sredstvi, ki pripadajo ladjam, čolnom in drugim plovilom, ter predhodne zahteve vodji pristanišča v podporo izhodu predmetov, ki so predmet teh postopkov;
  10. zadeve v zvezi s splošno pomorsko škodo ali posebno pomorsko škodo, vključno s tistimi, ki se nanašajo na druga plovila za pomorsko uporabo;
  11. pomoč in reševanje na morju;
  12. pogodbe o vlečenju in pilotaži;
  13. odstranjevanje odpadkov;
  14. civilno odgovornost v zvezi z onesnaževanjem morja in drugih voda na območju svoje pristojnosti;
  15. uporabo, izgubo, najdbo ali pridobitev metod ali opreme za ribolov ali nabiranje morskih sadežev, mehkužcev in morskih alg, harpun, opreme, orožja, zalog in drugih predmetov za uporabo pri jadranju ali ribolovu, ter škodo, povzročeno ali utrpelo zaradi takega materiala;
  16. škodo, povzročeno sredstvom, ki spadajo med pomorska javna sredstva;
  17. lastništvo in posest odpadkov s plovil, ki jih je naplavilo na obalo, ter predmetov in morebitnih ostankov, ki izhajajo iz morja in se nalagajo na prsti ali pod njo ali ki izhajajo iz celinskih voda, če je to v pomorskem interesu;
  18. pridržanja;
  19. vsa splošna vprašanja glede zadev gospodarskega pomorskega prava;
  20. pritožbe zoper določbe vodje pristanišča v primeru pomorskih kršitev.

Sodišče za izvrševanje sankcij

To sodišče spremlja in nadzoruje izvrševanje ter sprejema odločitve glede spremembe, nadomestitve ali zaključka sankcije ali prostostnega ukrepa iz sodne odločbe, potem ko je bila izrečena sankcija. Sodišče je pristojno za:

  • opredelitev izvrševanja dopolnilne sankcije deportacije, razglasitev, da je zaporna kazen odslužena, in opredelitev predčasne izvršitve dopolnilne sankcije deportacije;
  • razglasitev konca zaporne kazni, kazni brez zakonsko določenega časovnega okvira (pena relativamente indeterminada) ali varnostnega ukrepa odvzema prostosti;
  • izdajanje odredb o prijetju, odvzemu prostosti in izpustitvi;
  • izdajanje sklepa o neskladnosti in odreditev zasega sredstev v zvezi z obsojencem, ki se je namerno v celoti ali delno izognil izvršitvi zaporne kazni ali prostostnega ukrepa;
  • odločanje o začasnem izbrisu dejstev ali odločb, ki so bili vpisani v kazensko evidenco.

Osrednje preiskovalno sodišče

To sodišče opravlja kazenske preiskave, izdaja odločbe o sankciji in je pristojno za preiskave, kadar se kriminalna dejavnost izvaja v okrožjih, ki spadajo v krajevno pristojnost različnih pritožbenih sodišč (Tribunais da Relação), ter kadar gre za naslednja kazniva dejanja:

  1. kazniva dejanja zoper mir in človečnost;
  2. kazniva dejanja terorističnih organizacij in kazniva dejanja terorizma;
  3. kazniva dejanja ogrožanja varnosti države, razen kaznivih dejanj s področja volitev;
  4. trgovina z drogami, psihotropnimi snovmi in predhodnimi sestavinami drog, razen v primerih neposredne distribucije potrošniku, pa tudi ko gre za kaznivo sodelovanje pri trgovini;
  5. pranje denarja;
  6. korupcija, poneverba, podkupovanje in korupcija;
  7. zlonamerna plačilna nesposobnost;
  8. nepravilnosti pri upravljanju ekonomsko neodvisnih organizacij javnega sektorja;
  9. goljufija pri pridobivanju ali poneverbi nepovratnih sredstev, nagrad ali posojil;
  10. gospodarska in finančna kazniva dejanja, storjena na organiziran način, zlasti z uporabo informacijske tehnologije;
  11. gospodarska in finančna kazniva dejanja, ki so po obsegu mednarodna ali nadnacionalna.
Zadnja posodobitev: 13/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Romunija

Ta stran vsebuje informacije o specializiranih sodiščih v Romuniji.

Specializirana sodišča

Sodišče za otroke in družinske zadeve v mestu Braşov (Tribunalul pentru Minori şi Familie)

Sodišče za otroke in družinske zadeve v mestu Brașov obravnava zadeve v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih storijo otroci ali so storjena zoper njih. Preden je bilo to specializirano sodišče ustanovljeno, je takšne primere obravnavalo splošno sodišče v Brașovu.

Specializirana sodišča

V Romuniji obstajajo tri specializirana sodišča (nekdanja gospodarska sodišča):

  • specializirano sodišče v Cluju (Tribunalul Specializat Cluj),
  • specializirano sodišče v Mureșu (Tribunalul Specializat Mureș),
  • specializirano sodišče v Argeșu (Tribunalul Specializat Argeș).

Obravnavajo tudi zadeve, ki se nanašajo na poklicno dejavnost. Šteje se, da vsaka oseba, ki upravlja podjetje, opravlja poklicno dejavnost.

Vojaška sodišča

Pristojnost vojaških sodišč je opredeljena v zakoniku o kazenskem postopku. Vsako vojaško sodišče ima status vojaške baze.

Hierarhično so organizirana tako:

  • štiri vojaška sodišča (v Bukarešti, Cluj-Napoci, Iașiju in Temišvarju),
  • vojaško sodišče v Bukarešti,
  • vojaško pritožbeno sodišče v Bukarešti.

Na vojaških sodiščih opravljajo svoje funkcije vojaški sodniki, sodni uradniki, arhivarji in drugo osebje.

Vojaška sodišča

V Romuniji so štiri vojaška sodišča, in sicer v:

  • Bukarešti;
  • Cluj-Napoci;
  • Iasiju;
  • Temišvarju.

Vojaško sodišče je kot najvišje sodišče prve stopnje pristojno za obravnavo zadev, ki se nanašajo na vsa kazniva dejanja, ki jih storijo člani vojaškega osebja do vključno čina polkovnika, ter druge zadeve v skladu z zakonom.

Vojaško pritožbeno sodišče v Bukarešti

Vojaško pritožbeno sodišče v Bukarešti ima naslednje pristojnosti:

  • kot sodišče prve stopnje obravnava zadeve, ki se nanašajo na kazniva dejanja zoper nacionalno varnost: izdaja, izdaja z razkritjem obveščevalnih podatkov, ki se štejejo za državno tajnost, izdaja s pomočjo sovražniku, ravnanja zoper ustavni red, sovražna dejanja zoper državo, vohunjenje, napad, ki ogroža nacionalno varnost, napad zoper skupnost, dejanja preusmeritve pozornosti, zavajanje, vojna propaganda, ogrožanje državnih interesov, razkritje, ki ogroža nacionalno varnost, kazniva dejanja zoper osebe pod mednarodno zaščito, neprijava kaznivih dejanj zoper nacionalno varnost, ki jih stori vojaško osebje, kazniva dejanja v zvezi z nacionalno varnostjo Romunije, kot so določena v posebnih zakonih in ki jih stori vojaško osebje, kazniva dejanja, ki jih storijo sodniki vojaških sodišč in tožilci pri vojaškem tožilstvu, pridruženem vojaškemu sodišču, kazniva dejanja, ki jih storijo generali, maršali in admirali, ter vloge glede prenosa pristojnosti, kot določa zakon;
  • kot pritožbeno sodišče obravnava pritožbe zoper sodbe vojaških sodišč, izdane na prvi stopnji;
  • obravnava spore glede pristojnosti med vojaškimi sodišči v okviru svoje pristojnosti ter pritožbe zoper sodbe, ki jih izdajo ta sodišča, kot določa zakon.

Upravna sodišča

Upravnih sodišč v Romuniji ni. Za obravnavo upravnih zadev so pristojni posebni upravni oddelki pri rednih sodiščih.

Druga specializirana sodišča

Ustavno sodišče

Ustavno sodišče ima devet sodnikov, imenovanih za devetletni mandat, ki ga ni mogoče podaljšati ali obnoviti. Tri sodnike imenuje poslanska zbornica, tri senat in tri predsednik Romunije. Sodniki ustavnega sodišča izvolijo predsednika sodišča s tajnim glasovanjem za triletni mandat. Vsaka tri leta se tretjina sodnikov zamenja.

V skladu s členom 146 romunske ustave so ustavnemu sodišču dodeljene naslednje pristojnosti:

  • odloča o ustavnosti zakonov pred njihovo razglasitvijo na zahtevo predsednika Romunije, predsednika enega od dveh domov parlamenta, vlade, vrhovnega kasacijskega sodišča, varuha človekovih pravic, vsaj 50 poslancev ali 25 članov senata ali po uradni dolžnosti v primeru pobude za spremembo ustave;
  • odloča o ustavnosti mednarodnih pogodb ali drugih mednarodnih sporazumov na zahtevo predsednika enega od dveh domov parlamenta ali vsaj 50 poslancev ali 25 članov senata;
  • odloča o ustavnosti predpisov parlamenta na zahtevo predsednika enega od dveh domov parlamenta, parlamentarne skupine ali vsaj 50 poslancev ali 25 članov senata;
  • odloča o zahtevah za oceno ustavnosti zakonov in odlokov, ki so vložene pri sodiščih ali sodiščih za trgovinsko arbitražo; tako zahtevo lahko vloži tudi neposredno varuh človekovih pravic;
  • odloča o ustavnopravnih sporih med javnimi organi na zahtevo predsednika Romunije, predsednika enega od dveh domov parlamenta, predsednika vlade ali predsednika vrhovnega sodnega sveta;
  • spremlja upoštevanje postopka za izvolitev predsednika Romunije in potrdi rezultate volitev;
  • izdaja svetovalna mnenja o predlogih za odstavitev predsednika Romunije s funkcije;
  • ugotavlja obstoj okoliščin, ki upravičujejo imenovanje začasnega vodje države, ter o svojih ugotovitvah poroča parlamentu in vladi;
  • spremlja upoštevanje postopka za organizacijo in izvedbo referenduma ter potrdi rezultate referenduma;
  • preverja, ali so izpolnjeni pogoji, ki državljanom omogočajo uveljavljanje zakonodajne pobude;
  • odloča o zahtevah za oceno protiustavnosti delovanja političnih strank;
  • opravlja vse druge dolžnosti, določene s sistemsko zakonodajo sodišča (zakon št. 47/1992, ponovno objavljen).

Pravne zbirke podatkov

Na spletu so na voljo naslednje pravne zbirke podatkov:

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da, dostop do zbirke podatkov je brezplačen.

Pomembne povezave

Pristojnost sodišč – Romunija

Zadnja posodobitev: 25/05/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Slovenija

Na tej strani so navedene informacije o organizaciji specializiranih sodišč v Sloveniji.

Delovna sodišča in socialno sodišče prve stopnje

V skladu z določbami zakonodaje so delovna sodišča pristojna za odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih, socialna sodišča pa v socialnih sporih.

Delovna sodišča in socialno sodišče prve stopnje odločajo na prvi stopnji. O pritožbah zoper odločbe delovnih sodišč in socialnega sodišča prve stopnje odloča višje delovno in socialno sodišče, o pritožbah in revizijah zoper odločbe višjega delovnega in socialnega sodišča pa odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Delovno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih individualnih delovnih sporih:

  • o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja,
  • o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki,
  • o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom,
  • v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom,
  • o pravicah in obveznostih iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja,
  • o opravljanju del otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov,
  • o kadrovskih štipendijah med delodajalci in dijaki ali študenti,
  • o volonterskem opravljanju pripravništva,
  • za katere tako določa zakon.

Delovno sodišče je pristojno za odločanje tudi, če je v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča, kot sospornik tožena zavarovalnica.

Delovno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih kolektivnih delovnih sporih:

  • o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami,
  • o pristojnosti za kolektivno pogajanje,
  • o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb ter skladnosti splošnih pravnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami,
  • o zakonitosti stavke in drugih industrijskih akcij,
  • o sodelovanju delavcev pri upravljanju,
  • o pristojnostih sindikata v zvezi z delovnimi razmerji,
  • v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata,
  • za katere tako določa zakon.

Socialno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih socialnih sporih:

1. na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja:

  • o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
  • o pravici do in iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja,
  • o plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • o določitvi ali ukinitvi mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje,
  • o priznanju in dokupu zavarovalne dobe,
  • o pravici do državne pokojnine,
  • v zvezi z matično evidenco;

2. na področju zdravstvenega zavarovanja:

  • o pravici do obveznega zdravstvenega zavarovanja in pravicah, ki iz njega izhajajo, ter plačevanju prispevkov za to zavarovanje;

3. na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja:

  • o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje,
  • o prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje,
  • o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendiji za nadarjene,
  • o posojilu za študij na podlagi jamstev in subvencioniranja obrestne mere, pri dodeljevanju katerega je odločilen premoženjski cenzus;

4. na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov:

  • o pravici do in iz zavarovanja za starševsko varstvo ter plačevanju prispevkov za to zavarovanje,
  • o pravici do družinskih prejemkov;

5. na področju socialnih prejemkov:

  • o socialno varstvenih dajatvah,
  • o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus.

Socialno sodišče je na zgoraj navedenih področjih pristojno tudi za odločanje v naslednjih socialnih sporih:

  • o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev,
  • o povrnitvi škode, ki jo je uradni državni organ ali nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu ali upravičencu do socialnega varstva, oziroma škode, ki jo je zavarovanec povzročil zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega varstva.

Socialno sodišče je pristojno tudi za odločanje v socialnih sporih, za katere tako določa zakon.

V Republiki Sloveniji so naslednja delovna in socialno sodišče prve stopnje:

  • Delovno sodišče v Celju, ki ima sedež v Celju in je pristojno za območje sodnega okrožja Celje,
  • Delovno sodišče v Kopru, ki ima sedež v Kopru ter je pristojno za območje sodnih okrožij Koper in Nova Gorica,
  • Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki ima sedež v Ljubljani ter je pristojno za odločanje v delovnih sporih za območje sodnih okrožij Kranj, Krško, Ljubljana in Novo mesto ter za odločanje o socialnih sporih na ozemlju Republike Slovenije,
  • Delovno sodišče v Mariboru, ki ima sedež v Mariboru ter je pristojno za območje sodnih okrožij Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Slovenj Gradec.

Sodišča prve stopnje odločajo v delovnih sporih na sedežu sodišča, razen če je določeno, da odločajo na zunanjih oddelkih.

V delovnih in socialnih sporih sodišče prve stopnje odloča v senatu, ki ga sestavljajo sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana, pri čemer mora biti eden od njiju izvoljen s seznama kandidatov delavcev oziroma zavarovancev, drugi pa s seznama kandidatov delodajalcev oziroma zavodov.

Sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 eurov. Sodnik posameznik mora ne glede na vrednost spornega predmeta odločati v nekaterih pomembnih zadevah (npr. v individualnih delovnih sporih v zvezi s suspenzom pogodbe o zaposlitvi, poskusnim delom, nadurnim delom, odmori, počitki, dopusti in drugo odsotnostjo z dela, obveznostjo opravljanja dela zaradi izjemnih okoliščin, disciplinskimi sankcijami, začasno odstranitvijo z dela zaradi začetka disciplinskega postopka in začasno premestitvijo ter v socialnih sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo,pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja).

Višje delovno in socialno sodišče

Višje delovno in socialno sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe delovnih sodišč in socialnega sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloča o pritožbah in revizijah zoper odločbe višjega delovnega in socialnega sodišča.

Višje delovno in socialno sodišče ima sedež v Ljubljani.

Višje delovno in socialno sodišče odloča v senatu treh sodnikov.

Upravno sodišče Republike Slovenije

Upravno sodišče Republike Slovenije je pristojno za odločanje v upravnem sporu na način in po postopku, ki ga določa Zakon o upravnem sporu.

V upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil v skladu z zakonom.

V upravnem sporu sodišče:

  • odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika,
  • odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo,
  • odloča o zakonitosti aktov državnih organov, izdanih v obliki predpisa, kadar urejajo posamična razmerja
  • odloča o javnopravnih sporih med državo in lokalnimi skupnostmi, med lokalnimi skupnostmi ter o sporih med njimi in nosilci javnih pooblastil, če zakon tako določa ali če ni z ustavo ali zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo,
  • odloča o zakonitosti drugih aktov, če tako določa zakon.

V upravnem sporu odloča na prvi stopnji Upravno sodišče Republike Slovenije. O pritožbi in reviziji zoper odločbo prve stopnje v upravnem sporu odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Upravno sodišče Republike Slovenije ima sedež v Ljubljani.

Upravno sodišče sodi na sedežu in na naslednjih zunanjih oddelkih:

  • oddelku v Celju za območje sodnega okrožja Višjega sodišča v Celju,
  • oddelku v Novi Gorici za območji sodnih okrožij Višjega sodišča v Kopru,
  • oddelku v Mariboru za območje sodnih okrožij Višjega sodišča v Mariboru.

Upravno sodišče odloča v senatu treh sodnikov, razen v nekaterih zakonsko določenih primerih, v katerih odloča sodnik posameznik.

Vrhovno sodišče odloča o ustavitvi postopka po sodniku posamezniku, o pritožbah in revizijah v senatu treh sodnikov, v sporih o pristojnosti med upravnim sodiščem in sodiščem splošne pristojnosti oziroma specializiranim sodiščem v senatu treh sodnikov, v sporih o pristojnosti med upravnim sodiščem in vrhovnim sodiščem pa v senatu petih sodnikov

Pravne zbirke podatkov

Več informacij o sodiščih v Sloveniji je na voljo na Povezava se odpre v novem oknuuradni spletni strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknu Delovna sodišča

Povezava se odpre v novem oknu Upravno sodišče RS

Zadnja posodobitev: 03/10/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Slovaška

Na tej strani so na voljo informacije o organizaciji specializiranih sodišč na Slovaškem.

Upravna sodišča

Zadeve s področja upravnega prava so praviloma v pristojnosti okrožnih sodišč (krajský súd) in vrhovnega sodišča Slovaške republike (Najvyšší súd Slovenskej republiky).

Slovaška nima ločenih upravnih sodišč, ampak ima posebne senate upravnih sodnikov.

Specializirana sodišča

Ustavno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuUstavno sodišče Slovaške republike (Ústavný súd Slovenskej republiky) je neodvisen pravosodni organ, pristojen za odločanje o Povezava se odpre v novem oknuustavnosti zakonodaje.

Sedež ustavnega sodišča je v Košicah, na naslovu Hlavná 110, Košice 042 65, podružnica pa je v Bratislavi na naslovu Župné námestie 12.

Pristojnosti

V skladu z ustavo Slovaške republike ustavno sodišče odloča, ali so:

  • zakoni skladni z ustavo, ustavnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki jih je odobril nacionalni svet Slovaške republike ter so bile ratificirane in razglašene v skladu z zakonodajo;
  • predpisi vlade ter splošno zavezujoče pravne določbe ministrstev in drugih osrednjih državnih organov skladni z ustavo, ustavnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki jih je odobril nacionalni svet Slovaške republike ter so bile ratificirane in razglašene v skladu z zakonodajo, ter z zakoni;
  • splošno zavezujoči predpisi skladni z ustavo (člen 68), ustavnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki jih je odobril nacionalni svet Slovaške republike ter so bile ratificirane in razglašene v skladu z zakonodajo, ter z zakoni, razen če je za odločanje o tem pristojno drugo sodišče;
  • splošno zavezujoče pravne določbe lokalnih državnih organov in splošno zavezujoči predpisi lokalnih samoupravnih organov (na podlagi člena 71(2)) v skladu z ustavo, ustavnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki so bile razglašene v skladu z zakonodajo, ter z zakoni, državnimi predpisi in splošno zavezujočimi pravnimi določbami ministrstev in drugih osrednjih državnih organov, razen če je za odločanje o tem pristojno drugo sodišče.

Ustavno sodišče mora tudi:

  • odločati o skladnosti izpogajanih mednarodnih pogodb, za katere sta potrebna soglasje nacionalnega sveta Slovaške republike ter skladnost z ustavo in/ali ustavnim zakonom;
  • odločati o tem, ali je predmet referenduma, ki se razpiše na podlagi pobude državljanov ali resolucije nacionalnega sveta Slovaške republike (na podlagi člena 95(1)), skladen z ustavo ali ustavnim zakonom;
  • odločati v sporih o pristojnosti med osrednjimi državnimi organi, razen če zakon določa, da je za odločanje o teh sporih pristojen drug državni organ;
  • odločati o pritožbah fizičnih ali pravnih oseb, v katerih te zatrjujejo kršitve svojih temeljnih človekovih pravic ali svoboščin iz mednarodne pogodbe, ki jo je ratificirala in v skladu z zakonodajo razglasila Slovaška republika, razen če mora o varstvu navedenih pravic in svoboščin odločati drugo sodišče;
  • odločati o pritožbah lokalnih samoupravnih organov v zvezi z neustavnostjo ali nezakonitostjo odločb glede lokalne samouprave ali glede poseganja v zadeve lokalne samouprave, razen če mora o njihovem varstvu odločati drugo sodišče;
  • razlagati ustavo ali ustavne zakone v spornih zadevah;
  • odločati o pritožbah, ki se vložijo zoper odločitev o potrditvi ali zavrnitvi mandata člana parlamenta;
  • odločati o ustavnosti ali zakonitosti volitev (predsednika Slovaške republike, nacionalnega sveta Slovaške republike, lokalnih samoupravnih organov in Evropskega parlamenta);
  • odločati o pritožbah, ki se vložijo zoper izid referenduma ali izid plebiscita o razrešitvi predsednika Slovaške republike;
  • odločati o tem, ali je odločitev o razpustitvi politične stranke ali gibanja oziroma o začasni prepovedi izvajanja njunih političnih dejavnosti skladna z ustavnimi in drugimi zakoni;
  • odločati o ustavni obtožbi predsednika Slovaške republike, ki jo vloži nacionalni svet Slovaške republike zaradi predsednikove namerne kršitve ustave ali izdaje;
  • odločati o tem, ali so bile odločitev o razglasitvi posebnih okoliščin ali izrednega stanja in druge odločitve, povezane s takšno odločitvijo, izdane v skladu z ustavo ali ustavnim zakonom.

Sestava sodišča

Ustavno sodišče sestavlja 13 sodnikov.

Sodnike ustavnega sodišča imenuje predsednik Slovaške republike za 12-letno obdobje na predlog nacionalnega sveta Slovaške republike. Nacionalni svet mora predlagati dvakrat toliko kandidatov, kot jih bo imenoval predsednik.

Druge pomembne informacije

Ustavno sodišče odloča bodisi v tričlanskem senatu bodisi na občni seji.

Odločitve ustavnega sodišča so pravnomočne, zato zoper njih ni pritožbe.

Ustavno sodišče lahko začne postopek na podlagi predloga, ki ga vloži:

  • vsaj ena petina vseh članov nacionalnega sveta Slovaške republike,
  • predsednik Slovaške republike,
  • vlada Slovaške republike,
  • sodišče,
  • generalni državni tožilec (generálny prokurátor),
  • vsakdo, o pravicah katerega se odloča v zadevah iz člena 127 (pritožbe fizičnih ali pravnih oseb) in člena 127a (pritožbe lokalnih samoupravnih organov),
  • vrhovni revizijski urad Slovaške republike (Najvyšší kontrolný úrad Slovenskej republiky) v zadevah iz člena 126(2) (ne glede na to, ali je vrhovni revizijski urad pristojen ali ne),
  • predsednik sodnega sveta Slovaške republike v zadevah, ki se nanašajo na ustavnost zakonodaje na podlagi člena 125(1) v zvezi z izvajanjem sodne oblasti,
  • varuh človekovih pravic v zadevah v zvezi z ustavnostjo zakonodaje iz člena 125(1), če bi lahko nadaljnja uporaba take zakonodaje ogrozila temeljne pravice ali svoboščine oziroma človekove pravice in temeljne svoboščine iz mednarodne pogodbe, ki jo je Slovaška republika ratificirala in razglasila v skladu z zakonodajo,
  • vsakdo, ki izpodbija revizijska dejanja vrhovnega revizijskega organa Slovaške republike v zadevi iz člena 126(2).

Pravne zbirke podatkov

Na Povezava se odpre v novem oknuspletišču ustavnega sodišča Slovaške republike je na voljo prost dostop do:

  • odločb sodišča,
  • poročil o ugotovitvenih in drugih sodbah,
  • sporočil za javnost,
  • informacij o mednarodnih dejavnostih,
  • informacij o sodišču.

Specializirano kazensko sodišče

Povezava se odpre v novem oknuSpecializirano kazensko sodišče (Špecializovaný trestný súd) je bilo ustanovljeno leta 2009 kot naslednik specializiranega sodišča. Kazensko sodišče odloča o kazenskih in drugih zadevah v sodnem postopku, kot je določeno z zakonodajo (zakonik o kazenskem postopku). Je sodišče prve stopnje s statusom okrožnega sodišča. Člen 14 zakona št. 301/2005 zakonika o kazenskem postopku določa pristojnosti in funkcije tega sodišča.

Kontaktni podatki specializiranega kazenskega sodišča Slovaške republike:

Naslov: Suvorovova č. 5/A, P.O.BOX 117, 902 01 Pezinok
Telefon: +421 336903114
Telefaks: +421 336903272

Pristojnosti

Specializirano kazensko sodišče je pristojno za obravnavo zadev v zvezi z naslednjimi kaznivimi dejanji:

  • naklepni umor,
  • zloraba javnega naročanja in javnih dražb na podlagi člena 266(3) kazenskega zakonika,
  • ponarejanje listin, denarja in vrednostnih papirjev na podlagi člena 270(4) kazenskega zakonika,
  • nevestno delo uradne osebe iz člena 326(3) in (4) kazenskega zakonika v povezavi s kaznivimi dejanji iz pododstavkov (b), (c), (e), (f), (g), (h), (i), (l) ali (m),
  • sprejemanje podkupnine iz členov 328 do 330 kazenskega zakonika,
  • dajanje podkupnine iz členov 332 do 334 kazenskega zakonika,
  • posredna korupcija iz člena 336 kazenskega zakonika,
  • dajanje podkupnine pri volitvah iz člena 336a kazenskega zakonika,
  • korupcija v športu iz člena 336b kazenskega zakonika,
  • ustanovitev, organizacija ali spodbujanje kriminalne združbe, zlasti hudih kaznivih dejanj, ki jih stori kriminalna združba,
  • terorizem,
  • kazniva dejanja zoper premoženje iz naslova 4 posebnega dela kazenskega zakonika ali gospodarska kazniva dejanja iz naslova 5 posebnega dela kazenskega zakonika, če je bila z njimi povzročena škoda ali je bila zaradi njih neupravičeno pridobljena vrednost vsaj 25 000-kratnika zneska škode male vrednosti iz kazenskega zakonika oziroma če zaradi obsega storjenega kaznivega dejanja nastane škoda v višini vsaj 25 000-kratnika zneska škode male vrednosti iz kazenskega zakonika,
  • škodovanje finančnim interesom Evropske unije,
  • kazniva dejanja v zvezi z zgoraj navedenimi kaznivimi dejanji iz pododstavkov (a) do (l) ali (m), kadar so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov,
  • ekstremizem iz člena 140a kazenskega zakonika.
Zadnja posodobitev: 10/11/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Finska

Na tej strani so na voljo informacije o specializiranih sodiščih na Finskem.

Specializirana sodišča

Na Finskem je več specializiranih sodišč, njihove naloge pa so določene s posebnimi predpisi. Specializirana sodišča so bila ustanovljena za obravnavo zadev, ki jih ne morejo obravnavati splošna ali upravna sodišča, ker so zanje potrebni posebno strokovno znanje in izkušnje. Sestava specializiranih sodišč običajno odraža strokovno znanje in izkušnje, potrebne za zadevno področje. Specializirana sodišča so:

  • delovno sodišče (työtuomioistuin),
  • gospodarsko sodišče (markkinaoikeus),
  • sodišče za zavarovalne zadeve (vakuutusoikeus) in
  • višje sodišče za obtožbe funkcionarjev (valtakunnanoikeus).

Delovno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuDelovno sodišče obravnava in rešuje spore v zvezi z razlago Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o državnih javnih uslužbencih, Zakona o občinskih javnih uslužbencih in prava, ki ureja pogodbe javnih uslužbencev, zaposlenih v Evangeličansko-luteranski cerkvi. Obravnava tudi spore v zvezi s pogodbami državnih javnih uslužbencev in kolektivnimi pogodbami za zaposlene.

Gospodarsko sodišče

Povezava se odpre v novem oknuGospodarsko sodišče je specializirano sodišče za konkurenčno in izvršilno pravo, pravo intelektualne lastnine in tržno pravo.

Sodišče za zavarovalne zadeve

Povezava se odpre v novem oknuSodišče za zavarovalne zadeve je specializirano sodišče za zadeve s področja socialne varnosti. Sodišče za zavarovalne zadeve med drugim obravnava zadeve, povezane s pravico posameznikov do pokojnine, nacionalne pokojnine in denarnega nadomestila za brezposelnost ter do odškodnine zaradi nezgode pri delu, poklicne bolezni, škode, povzročene s kaznivim dejanjem, vojaške invalidnosti ali vojaške nesreče.

Višje sodišče za obtožbe funkcionarjev

Povezava se odpre v novem oknuVišje sodišče za obtožbe funkcionarjev je specializirano sodišče, ki obravnava obtožbe ministrov finske vlade, sodnikov vrhovnega in vrhovnega upravnega sodišča ter določenih višjih javnih uslužbencev zaradi protipravnega ravnanja pri opravljanju njihovih funkcij. Višje sodišče za obtožbe funkcionarjev se sestaja le po potrebi.

Dodatne informacije

Na Povezava se odpre v novem oknuspletišču finskih sodišč so na voljo informacije o pravosodnem sistemu Finske. To je portal, na katerem so na enem mestu zbrane informacije o sodiščih, tožilstvih, organih izvrševanja in pravni pomoči.

Med drugim vsebuje najnovejšo sodno prakso pritožbenih in upravnih sodišč ter povezave do spletišč vseh sodišč.

Zadnja posodobitev: 02/02/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Švedska

Ta oddelek vsebuje informacije o organizaciji specializiranih sodišč na Švedskem.

Specializirana sodišča

Ustanovljenih je bilo več specializiranih sodišč in razsodišč za obravnavo posebnih vrst zadev:

  • Povezava se odpre v novem oknuDelovno sodišče (Arbetsdomstolen) obravnava delovne spore. Pri delovnem sporu gre za kakršen koli spor v zvezi z razmerjem med delodajalci in zaposlenimi. Delovno sodišče je običajno prva in edina pristojna stopnja v delovnih sporih. Vendar se nekatere vrste delovnih sporov najprej obravnavajo na okrožnem sodišču, nakar se lahko vloži pritožba na delovno sodišče, ki postane sodišče druge in zadnje stopnje.
  • Povezava se odpre v novem oknuGospodarsko sodišče (Marknadsdomstolen) med drugim obravnava spore v skladu z zakonom o konkurenci in zakonom o tržnih in zakonom o tržnih praksah.
  • Povezava se odpre v novem oknuPritožbeno sodišče za patente (Patentbesvärsrätten) obravnava pritožbe zoper odločbe švedskega urada za patente in registracije (Patent- och registreringsverket) glede patentov, blagovnih znamk, modelov in podobnih zadev. Pritožba zoper odločbe sodišča se lahko vloži pri Povezava se odpre v novem oknuvrhovnem upravnem sodišču (Högsta förvaltningsdomstolen).

Povezava se odpre v novem oknuZemljiška in okoljska sodišča (Mark- och miljödomstolar) obravnavajo zadeve, kot so dovoljenja v vodnem sektorju in okolju škodljive dejavnosti, vprašanja varovanja zdravja, varstvo narave, zbiranje odpadkov, onesnažena območja in nevarni odpadki, odškodnine in nadomestila, povezana z okoljem, dovoljenja za gradnjo, rušenje in zemljišča v skladu z zakonom o prostorskem načrtovanju in gradnji, lokacijski zakupi, pritožbe glede načrtovanja, razdelitev zemljišč na parcele, komunalne služnosti in razlastitev. Na voljo je pet zemljiških in okoljskih sodišč, ki so specializirana sodišča na okrožnih sodiščih v mestih Nacka, Vänersborg, Växjö, Umeå in Östersund. Pritožbe zoper sodbe in odločitve zemljiških in okoljskih sodišč je mogoče vložiti pri pritožbenem zemljiškem in okoljskem sodišču (Mark- och miljööverdomstolen), ki je del pritožbenega sodišča Svea (Svea hovrätt). Pritožbe v zadevah, začetih na zemljiškem in okoljskem sodišču, ki so že bile obravnavane na pritožbenem zemljiškem in okoljskem sodišču, se lahko vložijo pri vrhovnem sodišču (Högsta domstolen).

Pomorska sodišča (Sjörättsdomstolar) obravnavajo zadeve v skladu s švedskim pomorskim zakonikom (1994:1009). Na voljo je sedem pomorskih sodišč, ki so del okrožnih sodišč v mestih Luleå, Sundsvall, Stockholm, Kalmar, Malmö, Göteborg in Värmland.

Povezava se odpre v novem oknuSodišča za migracije (Migrationsdomstolar) presojajo o odločitvah, ki jih švedska agencija za migracije (Migrationsverket) sprejme v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na tujce in državljanstvo. Sodišča za migracije so specializirana sodišča, ki so del upravnih sodišč v mestih Malmö, Göteborg, Stockholm in Luleå. Pritožbe zoper sodbe in odločitve sodišč za migracije se lahko vložijo pri pritožbenem sodišču za migracije (Migrationsöverdomstolen), ki je del upravnega sodišča v Stockholmu.

Nekatere vrste sporov, ki se nanašajo na najemnine, solastništvo skupnih prostorov in zakupe, se obravnavajo na regionalnih Povezava se odpre v novem oknurazsodiščih za najem in zakup (hyres- och arrendenämnder). Gre za sodiščem podobne organe, ki imajo podobne pristojnosti kot sodišča.

Druga specializirana sodišča

Na Švedskem ni ustavnega sodišča ali podobnega organa.

Zadnja posodobitev: 09/11/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Anglija in Wales

Na tej strani so na voljo informacije o nekaterih specializiranih sodiščih in tribunalih v Angliji in Walesu.

Upravna sodišča

Z zakonom o sodiščih in izvrševanju (Tribunals, Courts and Enforcement Act) iz leta 2007 je bila vzpostavljena enotna struktura, ki zajema večino tribunalov, razdeljena na prvostopenjski tribunal (First-tier Tribunal) in višji tribunal (Upper Tribunal). Tako prvostopenjski tribunal kot višji tribunal imata ločene senate, ki pokrivajo različne predmete urejanja in povezujejo podobne pristojnosti. Podrobnosti o tribunalih so na voljo na spletišču Povezava se odpre v novem oknusodne službe njenega veličanstva (Her Majesty’s Courts and Tribunals Service).

Tribunal prve stopnje (First-tier tribunal)

Tribunal prve stopnje je redni tribunal splošne pristojnosti. Njegova glavna funkcija je obravnavanje pravnih sredstev zoper odločbe državne uprave na področjih, za katera je pristojen. V nekaterih zadevah je pristojen za območje celotnega Združenega kraljestva. Tribunal prve stopnje ima trenutno šest senatov:

  • senat za pravice do socialnih prejemkov (The Social Entitlement Chamber)
  • senat za zdravje, izobraževanje in socialno varstvo (The Health, Education and Social Care Chamber)
  • senat za vojne pokojnine in odškodnine pripadnikom oboroženih sil (The War Pensions and Armed Forces Compensation Chamber)
  • senat za davčne zadeve (The Tax Chamber)
  • splošni senat za regulatorje (General Regulatory Chamber)
  • senat za zadeve na področju priseljevanja in azila (Immigration and Asylum Chamber)
  • senat za nepremičninske zadeve (The Property Chamber)

Višji tribunal

Višji tribunal odloča predvsem, vendar ne izključno, o pritožbah zoper odločitve prvostopenjskega tribunala. To je višje sodišče s pisnim beleženjem postopkov (Court of Record), ki je v nekaterih okoliščinah pristojno tudi za obravnavo zadev sodnega varstva.

Višji tribunal sestavljajo:

  • senat za pritožbe v upravnih zadevah (The Administrative Appeals Chamber)
  • senat za zemljišča (The Lands Chamber)
  • senat za davčne in gospodarske spore (The Tax and Chancery Chamber)
  • senat za zadeve na področju priseljevanja in azila (Immigration and Asylum Chamber)

Značilnost tribunalov je njihovo strokovno znanje na področju pritožb. Gre za strukturo, v kateri so sodniki tribunalov strokovnjaki za pravo, ki ureja področje njihove pristojnosti, medtem ko so člani, ki niso pravniki, strokovno usposobljeni oziroma usposobljeni na podlagi izkušenj na svojem področju. Senati za posamezne vrste pritožb se razlikujejo glede na predmet pritožbe.

Tribunali in pritožbeni tribunali za delovnopravne zadeve

Tribunal (Employment Tribunal) in pritožbeni tribunal za delovnopravne zadeve (Employment Appeal Tribunal) sta zunaj enotne strukture tribunalov, vendar ju podpira sodna služba Njenega veličanstva. Naloga tribunala je opravljanje upravnih nalog, ki so potrebne za odločanje o zahtevkih, vloženih na tribunal za delovnopravne zadeve, in naknadnih pritožbah, vloženih na pritožbeni tribunal za delovnopravne zadeve.

V Angliji in Walesu je upravno sodišče pristojno za presojo zakonitosti upravnih aktov ter nadzor nad nižjimi sodišči in tribunali.

Specializirana sodišča

V Angliji in Walesu so številna specializirana sodišča:

  • na sodiščih mrliških oglednikov (Coroners' Courts) mrliški oglednik (včasih s poroto) preiskuje vzroke nasilnih, nenaravnih in sumljivih smrti ali nenadnih smrti, kadar ti niso znani,
  • sodišče za skrbniške zadeve (Court of Protection) odloča v premoženjskih in z njimi povezanih zadevah, zadevah zdravstvene oskrbe in osebne dobrobiti odraslih (ter v nekaterih primerih otrok), ki niso sposobni skrbeti zase. Sodišče je pristojno tudi za odločanje o tem, ali je nekdo sposoben sprejeti določeno odločitev. Njegova sodna praksa se javno objavi, nanjo pa se je mogoče sklicevati tudi v drugih postopkih,
  • pred vojaškimi sodišči (Courts Martial) v skladu z vojaškim pravom tečejo postopki zoper pripadnike oboroženih sil,
  • cerkvena sodišča (Ecclesiastical Courts) odločajo o zadevah, ki so povezane z anglikansko cerkvijo in cerkvenim pravom,
  • gospodarska/trgovinska sodišča obravnavajo gospodarske zadeve,
  • sodišča za tehnologijo in gradbeništvo obravnavajo vprašanja v zvezi z gradbenimi deli ali pogodbami na področju IT.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSodna služba njenega veličanstva

Zadnja posodobitev: 28/05/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Severna Irska

Na tej strani so informacije o tribunalih, ki spadajo v upravno pristojnost Sodne službe Severne Irske.

Za upravljanje več tribunalov na Severnem Irskem je odgovorno ministrstvo za pravosodje. V praksi to funkcijo opravlja Sodna služba Severne Irske (Northern Ireland Courts and Tribunals Service), ki je izvršilna agencija v okviru ministrstva za pravosodje.

Ministrstvo za pravosodje je po zakonu odgovorno za naslednje tribunale:

  • tribunal za storitve oskrbe (Care Tribunal),
  • tribunal za dobrodelne ustanove (Charity Tribunal),
  • pritožbeni odbor Severne Irske za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj (Criminal Injuries Compensation Appeals Panel for Nothern Ireland),
  • tribunal za zemljišča (The Lands Tribunal),
  • tribunal za pregled zadev v zvezi z duševnim zdravjem (Mental Health Review Tribunal),
  • tribunal Severne Irske za zdravje in varnost (Northern Ireland Health and Safety Tribunal),
  • tribunal Severne Irske za kazni v cestnem prometu (Northern Ireland Traffic Penalty Tribunal),
  • tribunal Severne Irske za cenitve (Northern Ireland Valuation Tribunal),
  • komisarji za socialno varnost in komisarjev za preživnino (Office of Social Security Commissioners and Child Support Commissioners),
  • tribunal za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in invalidnih otrok (Special Educational Needs and Disability Tribunal),
  • tribunal v skladu s prilogo 11 k odredbi o zdravstvenih in osebnih socialnih storitvah (Severna Irska) iz leta 1972 (Tribunal under Schedule 11 of the HSS (NI) Order 1972).

Aprila 2010 je prevzelo tudi upravno odgovornost za službo za pritožbe (The Appeals Service) in svet za presojo najemnin (Rent Assessment Panel), ki se upravljata v skladu s sporazumom z ministrstvom za skupnosti o ravni storitve. Predvideno je, da bosta oba z zakonom prenesena na ministrstvo za pravosodje v okviru programa za reformo tribunalov.

Sodna služba Severne Irske zagotavlja tudi upravno podporo v skladu s sporazumom o ravni storitve tribunalom na ravni Združenega kraljestva, ki delujejo na Severnem Irskem, vključno s senatom za davčne zadeve (Tax Chamber), senatom za priseljevanje in azil (Immigration and Asylum Chamber), senatom za pravice v zvezi z informacijami v okviru oddelka za splošne zadeve prvostopenjskega sodišča (Information Rights jurisdiction within the General Regulatory Chamber) in senatom za upravne pritožbe višjega tribunala (Administrative Appeals Chamber of the Upper Tribunal).

Več informacij o delu tribunalov, ki jih upravlja Sodna služba Severne Irske, vključno z njihovimi kontaktnimi podatki, je na voljo na spletišču Povezava se odpre v novem oknuSodne službe Severne Irske.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSodna služba Severne Irske

Zadnja posodobitev: 10/07/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Specializirana sodišča - Škotska

Ta stran vsebuje pregled nekaterih specializiranih sodišč na Škotskem.

Upravna sodišča

Z zakonom o sodiščih in izvrševanju (Tribunals, Courts and Enforcement Act) iz leta 2007 je bila vzpostavljena enotna struktura, ki zajema večino tribunalov, ki spadajo v pristojnost vlade Združenega kraljestva, razdeljena na prvostopenjski tribunal (First-tier Tribunal) in višji tribunal (Upper Tribunal). Tako prvostopenjski tribunal kot višji tribunal imata ločene senate, ki pokrivajo različne predmete urejanja in povezujejo podobne pristojnosti. Podrobnosti o tribunalih so na voljo na spletni strani Povezava se odpre v novem oknusodne službe njenega veličanstva (Her Majesty’s Courts and Tribunals Service).

Zakon o sodiščih (Škotska) iz leta 2014 (Tribunals (Scotland) Act 2014) za Škotsko vzpostavlja enoten prvostopenjski in višji tribunal. Prvi tribunali so bili v novo strukturo preneseni 1. decembra 2016.

Člen 39 zakona o Škotski iz leta 2016 (Scotland Act 2016) omogoča decentralizacijo upravljanja in delovanja številnih pridržanih tribunalov s prenosom pristojnosti zanje na Škotsko.

Tribunal prve stopnje v ZK (First-tier UK tribunal)

Tribunal prve stopnje v ZK je splošen tribunal. Njegova glavna naloga je obravnava pritožb zoper odločitve vlade na področjih, za katera je pristojen. V nekaterih primerih je pristojen za celotno Združeno kraljestvo, vključno s Škotsko. Tribunal prve stopnje je trenutno razdeljen na sedem senatov:

  • senat za pravice do socialnih prejemkov (The Social Entitlement Chamber)
  • senat za zdravje, izobraževanje in socialno varstvo (The Health, Education and Social Care Chamber)
  • senat za vojne pokojnine in odškodnine pripadnikom oboroženih sil (The War Pensions and Armed Forces Compensation Chamber)
  • senat za davčne zadeve (The Tax Chamber)
  • senat za splošne zadeve (The General Regulatory Chamber)
  • senat za priseljevanje in azil (The Immigration and Asylum Chamber)
  • senat za nepremičninske zadeve (The Property Chamber)

Višji tribunal v ZK (Upper tribunal)

Višji tribunal odloča predvsem, vendar ne izključno, o pritožbah na podlagi odločitev prvostopenjskega tribunala. To je višje sodišče s pisnim beleženjem postopkov (Court of Record), ki je v nekaterih okoliščinah pristojno tudi za obravnavo zadev sodnega varstva.

Višji tribunal Združenega kraljestva sestavljajo:

  • senat za pritožbe v upravnih zadevah (The Administrative Appeals Chamber)
  • senat za zemljišča (The Lands Chamber)
  • senat za davčne in gospodarske spore (The Tax and Chancery Chamber)
  • senat za priseljevanje in azil (The Immigration and Asylum Chamber)

Značilnost tribunalov je njihovo strokovno znanje na področju pritožb. Gre za strukturo, v kateri so sodniki strokovnjaki za pravo, ki ureja področje njihove pristojnosti, medtem ko so člani, ki niso pravniki, strokovno usposobljeni oziroma usposobljeni na podlagi izkušenj na svojem področju. Senati za posamezne vrste pritožb se razlikujejo glede na predmet pritožbe.

Tribunal in pritožbeni tribunal za delovnopravne zadeve

Tribunal (Employment Tribunal) in pritožbeni tribunal za delovnopravne zadeve (Employment Appeal Tribunal) sta zunaj enotne strukture tribunalov, vendar ju podpira sodna služba Njenega veličanstva (Her Majesty’s Courts and Tribunals Service). Njuna naloga je opravljanje upravnih nalog, ki so potrebne za odločanje o zahtevkih, vloženih na tribunal za delovnopravne zadeve, in naknadnih pritožbah, vloženih na pritožbeni tribunal za delovnopravne zadeve. Obstaja ločen pritožbeni tribunal za delovnopravne zadeve za Škotsko.

Škotski tribunali

Na Škotskem je več tribunalov. Večina tribunalov ima lastnega predsednika ali drugega predsedujočega in vsako ima drugačne izvršilne pristojnosti. Sodne pristojnosti segajo od pritožb na parkirne kazni do prisilne obravnave in zadržanja pacientov z hudimi psihičnimi boleznimi.

Pritožbe na odločitve škotskih tribunalov obravnavajo civilna sodišča na Škotskem in jih lahko obravnavajo grofijska sodišča (Sheriff Court) in Glavno civilno sodišče (Court of Session).

Reforma škotskih tribunalov

Zakon o tribunalih (Škotska) iz leta 2014 (The Tribunals (Scotland) Act 2014) je za škotske tribunale vzpostavil poenostavljeno dvotirno strukturo. Najvišji sodnik na Škotskem, Lord President, ima vodilno vlogo v novih strukturah, podobnih zgoraj opisanim modelom Združenega kraljestva. Lord President je številne naloge prenesel na Lady Smith, ki je bila imenovana za predsednico škotskega tribunala.  Višji tribunal bo odgovoren za obravnavo večine pritožb na odločitve tribunala prve stopnje, ki bodo umaknjene iz sodne pristojnosti sodišč. Upravljanje tribunala prve stopnje in višjega tribunala bo izvajala Povezava se odpre v novem oknuškotska sodna služba. Tribunali se bodo v škotske tribunale prenesli postopoma, pri čemer se je prvi prenos začel decembra 2016.

Praksa na tribunalih

Na splošno je postopek pred tribunali v Združenem kraljestvu in škotskimi tribunali manj formalen kot pred drugimi sodišči. Člani tribunalov so lahko pravni laiki, ki so specialisti za različna strokovna področja, na primer zdravniki, predsednik pa je praviloma pravni strokovnjak.

Zadeve upravnega prava (upravni spor) na Škotskem obravnava Glavno civilno sodišče (Court of Session). Nadaljnje informacije o škotskih tribunalih so na voljo na spletišču škotskih sodišč in tribunalov.

Specializirana sodišča

Če na Škotskem neka zadeva (civilna ali kazenska) odpira ustavnopravna vprašanja, ki izhajajo iz prenosa pristojnosti s strani Združenega kraljestva (na primer vprašanja človekovih pravic), lahko o njej odloča vrhovno sodišče Združenega kraljestva.

Grofijsko sodišče za telesne poškodbe (The Sheriff Personal Injury Court)

To sodišče je bilo ustanovljeno 22. septembra 2015, in sicer kot nacionalno središče strokovnega znanja v primerih telesnih poškodb. Zadeve v zvezi s telesnimi poškodbami se lahko vložijo na to sodišče, če je zahtevana odškodnina višja od 5 000 GBP. Stranke lahko poleg tega zahtevke za odškodnino za telesne poškodbe ne glede na zahtevani znesek vložijo na lokalnem grofijskem sodišču („local Sheriff Court“). Posebna določba ureja primere telesnih poškodb na delovnem mestu: zahtevki v višini nad 1,000 GBP se lahko vložijo neposredno na grofijsko sodišče za telesne poškodbe, medtem ko se zadeve v zvezi s telesnimi poškodbami na delovnem mestu v višini do 1 000 GBP lahko odstopijo sodišču, če sodnik lokalnega grofijskega sodišča presodi, da je zadeva dovolj pomembna oziroma zahtevna. Od 22. septembra 2015 Glavno civilno sodišče ne more več obravnavati tožb v zvezi s telesnimi poškodbami, katerih vrednost ne dosega 100 000 GBP.

Druga sodišča so:

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSodna služba njenega veličanstva (Her Majesty's Courts and Tribunals Service)

Povezava se odpre v novem oknuSodišče Lorda Lyona

Povezava se odpre v novem oknuŠkotsko zemljiško sodišče

Zadnja posodobitev: 28/05/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.