Specializirana sodišča v državah članicah

Slovaška

Na tej strani so na voljo informacije o organizaciji specializiranih sodišč na Slovaškem.

Vsebino zagotavlja
Slovaška

Upravna sodišča

Zadeve s področja upravnega prava so praviloma v pristojnosti okrožnih sodišč (krajský súd) in vrhovnega sodišča Slovaške republike (Najvyšší súd Slovenskej republiky).

Slovaška nima ločenih upravnih sodišč, ampak ima posebne senate upravnih sodnikov.

Specializirana sodišča

Ustavno sodišče

Ustavno sodišče Slovaške republike (Ústavný súd Slovenskej republiky) je neodvisen pravosodni organ, pristojen za odločanje o ustavnosti zakonodaje.

Sedež ustavnega sodišča je v Košicah, na naslovu Hlavná 110, Košice 042 65, podružnica pa je v Bratislavi na naslovu Župné námestie 12.

Pristojnosti

V skladu z ustavo Slovaške republike ustavno sodišče odloča, ali so:

  • zakoni skladni z ustavo, ustavnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki jih je odobril nacionalni svet Slovaške republike ter so bile ratificirane in razglašene v skladu z zakonodajo;
  • predpisi vlade ter splošno zavezujoče pravne določbe ministrstev in drugih osrednjih državnih organov skladni z ustavo, ustavnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki jih je odobril nacionalni svet Slovaške republike ter so bile ratificirane in razglašene v skladu z zakonodajo, ter z zakoni;
  • splošno zavezujoči predpisi skladni z ustavo (člen 68), ustavnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki jih je odobril nacionalni svet Slovaške republike ter so bile ratificirane in razglašene v skladu z zakonodajo, ter z zakoni, razen če je za odločanje o tem pristojno drugo sodišče;
  • splošno zavezujoče pravne določbe lokalnih državnih organov in splošno zavezujoči predpisi lokalnih samoupravnih organov (na podlagi člena 71(2)) v skladu z ustavo, ustavnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki so bile razglašene v skladu z zakonodajo, ter z zakoni, državnimi predpisi in splošno zavezujočimi pravnimi določbami ministrstev in drugih osrednjih državnih organov, razen če je za odločanje o tem pristojno drugo sodišče.

Ustavno sodišče mora tudi:

  • odločati o skladnosti izpogajanih mednarodnih pogodb, za katere sta potrebna soglasje nacionalnega sveta Slovaške republike ter skladnost z ustavo in/ali ustavnim zakonom;
  • odločati o tem, ali je predmet referenduma, ki se razpiše na podlagi pobude državljanov ali resolucije nacionalnega sveta Slovaške republike (na podlagi člena 95(1)), skladen z ustavo ali ustavnim zakonom;
  • odločati v sporih o pristojnosti med osrednjimi državnimi organi, razen če zakon določa, da je za odločanje o teh sporih pristojen drug državni organ;
  • odločati o pritožbah fizičnih ali pravnih oseb, v katerih te zatrjujejo kršitve svojih temeljnih človekovih pravic ali svoboščin iz mednarodne pogodbe, ki jo je ratificirala in v skladu z zakonodajo razglasila Slovaška republika, razen če mora o varstvu navedenih pravic in svoboščin odločati drugo sodišče;
  • odločati o pritožbah lokalnih samoupravnih organov v zvezi z neustavnostjo ali nezakonitostjo odločb glede lokalne samouprave ali glede poseganja v zadeve lokalne samouprave, razen če mora o njihovem varstvu odločati drugo sodišče;
  • razlagati ustavo ali ustavne zakone v spornih zadevah;
  • odločati o pritožbah, ki se vložijo zoper odločitev o potrditvi ali zavrnitvi mandata člana parlamenta;
  • odločati o ustavnosti ali zakonitosti volitev (predsednika Slovaške republike, nacionalnega sveta Slovaške republike, lokalnih samoupravnih organov in Evropskega parlamenta);
  • odločati o pritožbah, ki se vložijo zoper izid referenduma ali izid plebiscita o razrešitvi predsednika Slovaške republike;
  • odločati o tem, ali je odločitev o razpustitvi politične stranke ali gibanja oziroma o začasni prepovedi izvajanja njunih političnih dejavnosti skladna z ustavnimi in drugimi zakoni;
  • odločati o ustavni obtožbi predsednika Slovaške republike, ki jo vloži nacionalni svet Slovaške republike zaradi predsednikove namerne kršitve ustave ali izdaje;
  • odločati o tem, ali so bile odločitev o razglasitvi posebnih okoliščin ali izrednega stanja in druge odločitve, povezane s takšno odločitvijo, izdane v skladu z ustavo ali ustavnim zakonom.

Sestava sodišča

Ustavno sodišče sestavlja 13 sodnikov.

Sodnike ustavnega sodišča imenuje predsednik Slovaške republike za 12-letno obdobje na predlog nacionalnega sveta Slovaške republike. Nacionalni svet mora predlagati dvakrat toliko kandidatov, kot jih bo imenoval predsednik.

Druge pomembne informacije

Ustavno sodišče odloča bodisi v tričlanskem senatu bodisi na občni seji.

Odločitve ustavnega sodišča so pravnomočne, zato zoper njih ni pritožbe.

Ustavno sodišče lahko začne postopek na podlagi predloga, ki ga vloži:

  • vsaj ena petina vseh članov nacionalnega sveta Slovaške republike,
  • predsednik Slovaške republike,
  • vlada Slovaške republike,
  • sodišče,
  • generalni državni tožilec (generálny prokurátor),
  • vsakdo, o pravicah katerega se odloča v zadevah iz člena 127 (pritožbe fizičnih ali pravnih oseb) in člena 127a (pritožbe lokalnih samoupravnih organov),
  • vrhovni revizijski urad Slovaške republike (Najvyšší kontrolný úrad Slovenskej republiky) v zadevah iz člena 126(2) (ne glede na to, ali je vrhovni revizijski urad pristojen ali ne),
  • predsednik sodnega sveta Slovaške republike v zadevah, ki se nanašajo na ustavnost zakonodaje na podlagi člena 125(1) v zvezi z izvajanjem sodne oblasti,
  • varuh človekovih pravic v zadevah v zvezi z ustavnostjo zakonodaje iz člena 125(1), če bi lahko nadaljnja uporaba take zakonodaje ogrozila temeljne pravice ali svoboščine oziroma človekove pravice in temeljne svoboščine iz mednarodne pogodbe, ki jo je Slovaška republika ratificirala in razglasila v skladu z zakonodajo,
  • vsakdo, ki izpodbija revizijska dejanja vrhovnega revizijskega organa Slovaške republike v zadevi iz člena 126(2).

Pravne zbirke podatkov

Na spletišču ustavnega sodišča Slovaške republike je na voljo prost dostop do:

  • odločb sodišča,
  • poročil o ugotovitvenih in drugih sodbah,
  • sporočil za javnost,
  • informacij o mednarodnih dejavnostih,
  • informacij o sodišču.

Specializirano kazensko sodišče

Specializirano kazensko sodišče (Špecializovaný trestný súd) je bilo ustanovljeno leta 2009 kot naslednik specializiranega sodišča. Kazensko sodišče odloča o kazenskih in drugih zadevah v sodnem postopku, kot je določeno z zakonodajo (zakonik o kazenskem postopku). Je sodišče prve stopnje s statusom okrožnega sodišča. Člen 14 zakona št. 301/2005 zakonika o kazenskem postopku določa pristojnosti in funkcije tega sodišča.

Kontaktni podatki specializiranega kazenskega sodišča Slovaške republike:

Naslov: Suvorovova č. 5/A, P.O.BOX 117, 902 01 Pezinok
Telefon: +421 336903114
Telefaks: +421 336903272

Pristojnosti

Specializirano kazensko sodišče je pristojno za obravnavo zadev v zvezi z naslednjimi kaznivimi dejanji:

  • naklepni umor,
  • zloraba javnega naročanja in javnih dražb na podlagi člena 266(3) kazenskega zakonika,
  • ponarejanje listin, denarja in vrednostnih papirjev na podlagi člena 270(4) kazenskega zakonika,
  • nevestno delo uradne osebe iz člena 326(3) in (4) kazenskega zakonika v povezavi s kaznivimi dejanji iz pododstavkov (b), (c), (e), (f), (g), (h), (i), (l) ali (m),
  • sprejemanje podkupnine iz členov 328 do 330 kazenskega zakonika,
  • dajanje podkupnine iz členov 332 do 334 kazenskega zakonika,
  • posredna korupcija iz člena 336 kazenskega zakonika,
  • dajanje podkupnine pri volitvah iz člena 336a kazenskega zakonika,
  • korupcija v športu iz člena 336b kazenskega zakonika,
  • ustanovitev, organizacija ali spodbujanje kriminalne združbe, zlasti hudih kaznivih dejanj, ki jih stori kriminalna združba,
  • terorizem,
  • kazniva dejanja zoper premoženje iz naslova 4 posebnega dela kazenskega zakonika ali gospodarska kazniva dejanja iz naslova 5 posebnega dela kazenskega zakonika, če je bila z njimi povzročena škoda ali je bila zaradi njih neupravičeno pridobljena vrednost vsaj 25 000-kratnika zneska škode male vrednosti iz kazenskega zakonika oziroma če zaradi obsega storjenega kaznivega dejanja nastane škoda v višini vsaj 25 000-kratnika zneska škode male vrednosti iz kazenskega zakonika,
  • škodovanje finančnim interesom Evropske unije,
  • kazniva dejanja v zvezi z zgoraj navedenimi kaznivimi dejanji iz pododstavkov (a) do (l) ali (m), kadar so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov,
  • ekstremizem iz člena 140a kazenskega zakonika.
Zadnja posodobitev: 27/02/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.