Specializirana sodišča v državah članicah

Latvija

Ta oddelek vsebuje pregled specializiranih sodišč v Latviji.

Vsebino zagotavlja
Latvija

Specializirana sodišča

Ustavno sodišče Republike Latvije

V skladu z ustavo Republike Latvije (Latvijas Republikas Satversme, v nadaljnjem besedilu: ustava) ima Latvija ustavno sodišče (Satversmes tiesa), ki je neodvisna sodna institucija, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o skladnosti zakonov in predpisov z ustavo ter obravnava tudi druge zadeve, ki so ji dodeljene z zakonom. Ustavno sodišče lahko odpravi zakone in druge pravne akte ali njihove dele.

V skladu s členom 16 zakona o ustavnem sodišču (Satversmes tiesas likums) ustavno sodišče obravnava zadeve v zvezi s:

  1. skladnostjo zakonov z ustavo;
  2. skladnostjo mednarodnih sporazumov, ki jih je podpisala ali sklenila Latvija, z ustavo (še preden te sporazume ratificira parlament (Saeima));
  3. skladnostjo zakonov in predpisov ali njihovih delov s hierarhično nadrejenimi pravnimi pravili;
  4. skladnostjo drugih aktov (razen upravnih aktov) parlamenta, kabineta ministrov, predsednika države, predsednika parlamenta ali predsednika vlade z zakoni;
  5. skladnostjo odredb, s katerimi minister s pooblastilom kabineta ministrov razveljavi odločitve sveta lokalne skupnosti, z zakoni;
  6. skladnostjo določb latvijske nacionalne zakonodaje z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Latvija in ki niso v nasprotju z ustavo.

Ustavno sodišče je sestavljeno iz sedmih sodnikov, ki jih potrdi večina poslancev parlamenta (vsaj 51 glasov). Trije sodniki so potrjeni na predlog najmanj desetih poslancev parlamenta, dva na predlog kabineta ministrov in dva na predlog celotnega vrhovnega sodišča. Kandidati, ki jih predlaga vrhovno sodišče, morajo biti izbrani izmed latvijskih sodnikov.

Ustavno sodišče ne sme začeti postopka na lastno pobudo. Zadeve obravnava le na zahtevo oseb, ki so za to določene z zakonom.

Začetek postopka za presojo ustavnosti zakonov in mednarodnih sporazumov, ki jih je podpisala ali sklenila Latvija (še preden te sporazume ratificira parlament), ali skladnosti zakonov in predpisov ali njihovih delov s hierarhično nadrejenimi pravnimi pravili ali skladnosti določb latvijske nacionalne zakonodaje z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Latvija in ki niso v nasprotju z ustavo, lahko predlagajo naslednji subjekti:

  1. predsednik države;
  2. parlament;
  3. najmanj dvajset poslancev parlamenta;
  4. kabinet ministrov;
  5. generalni državni tožilec;
  6. svet državnega urada za revizijo (Valsts kontroles padome);
  7. svet lokalne skupnosti;
  8. varuh človekovih pravic (tiesībsargs), če institucija ali uradnik, ki je izdal izpodbijani akt, ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi v roku, ki ga določi varuh človekovih pravic;
  9. sodišče, ki obravnava civilno, kazensko ali upravno zadevo;
  10. sodnik zemljiškoknjižnega urada pri vpisu nepremičnin in z njimi povezanih pravic v zemljiško knjigo;
  11. vsaka oseba, ki so ji bile kršene temeljne ustavne pravice;
  12. sodni svet v okviru zakonsko določenih pristojnosti.

Naslednji subjekti lahko predlagajo začetek postopka za presojo skladnosti drugih aktov (razen upravnih aktov) parlamenta, kabineta ministrov, predsednika, predsednika parlamenta ali predsednika vlade z zakoni:

  1. predsednik države;
  2. parlament;
  3. najmanj dvajset poslancev parlamenta;
  4. kabinet ministrov;
  5. sodni svet v okviru zakonsko določenih pristojnosti.

Začetek postopka za presojo skladnosti odredbe, s katero minister s pooblastilom kabineta ministrov razveljavi odločitve sveta lokalne skupnosti, z zakonom lahko predlaga zadevni svet lokalne skupnosti.

Zadeve v zvezi s skladnostjo zakonov, uredb kabineta ministrov in drugih aktov kabineta ministrov z ustavo, skladnostjo določb latvijske nacionalne zakonodaje z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Latvija in ki niso v nasprotju z ustavo, ter skladnostjo mednarodnih sporazumov, ki jih je podpisala ali sklenila Latvija (še preden te sporazume ratificira parlament) ter zakonov in predpisov ali njihovih delov z ustavo obravnava ustavno sodišče v polni sestavi. Druge zadeve obravnava senat treh sodnikov, razen če ustavno sodišče odloči drugače.

Sodba ustavnega sodišča je dokončna in začne veljati, ko je izdana. Sodba ustavnega sodišča in razlaga izpodbijane določbe, ki jo vsebuje, sta zavezujoči za vse državne organe in organe lokalnih skupnosti (vključno s sodišči), uradnike ter fizične in pravne osebe.

Določba, za katero ustavno sodišče ugotovi, da ni v skladu s hierarhično nadrejenim pravnim pravilom, se šteje za razveljavljeno z učinkom od datuma objave sodbe ustavnega sodišča, razen če ustavno sodišče odloči drugače. Če ustavno sodišče meni, da mednarodni sporazum, ki ga je podpisala ali sklenila Latvija, ni v skladu z ustavo, mora kabinet ministrov nemudoma zagotoviti spremembo sporazuma, odpoved sporazuma, začasno prekinitev njegovega izvajanja ali odstop od sporazuma.

Gospodarsko sodišče

V skladu z določbami zakona o sodstvu (Likums par tiesu varu) je bilo za obravnavo zadev, kakor so določene z zakonom o civilnem postopku (Civilprocesa likums) in zakonom o kazenskem postopku (Kriminālprocesa likums), ustanovljeno gospodarsko sodišče (Ekonomisko lietu tiesa). Nahaja se v Rigi in je pristojno za celotno ozemlje Latvije.

Gospodarsko sodišče je v skladu s civilnim pravom pristojno za:

  1. zahtevke, ki izhajajo iz pozavarovalnih pogodb;
  2. zahtevke, ki izhajajo iz pogodb o naložbenih storitvah in pomožnih naložbenih storitvah;
  3. zahtevke drugih držav članic Evropske unije v zvezi z zaščito naložb, vložene zoper latvijske organe;
  4. zahtevke, ki izhajajo iz pravnih razmerij skupin podjetij;
  5. zahtevke, ki izhajajo iz pravnih razmerij med člani (delničarji) delniških družb;
  6. zahtevke, ki izhajajo iz dogovorov o finančnem zavarovanju;
  7. zahtevke, ki izhajajo iz kapitalskih transakcij s povezanimi strankami v smislu zakona o gospodarskih družbah (Komerclikums) in zakona o trgu finančnih instrumentov (Finanšu instrumentu tirgus likums);
  8. zahtevke, ki izhajajo iz prenosa in prestrukturiranja podjetij, razen zahtevkov zaposlenih;
  9. zahtevke, ki izhajajo iz pogodbenih obveznosti med izvajalci gradbenih del, vključno s podizvajalci, in se nanašajo na gradnjo vseh stavb drugega ali tretjega razreda, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, razen enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb in z njimi povezanih funkcionalnih struktur;
  10. zahtevke, ki izhajajo iz kršitev zakonodaje o konkurenci;
  11. zahtevke, ki izhajajo iz odločitev skupščin članov (delničarjev) kapitalskih struktur, ter
  12. vloge za prenehanje in insolventnost kreditnih institucij.

Gospodarsko sodišče je v skladu s kazenskim pravom hkrati pristojno za obravnavo primerov:

  1. financiranja proizvodnje, skladiščenja, premikanja, uporabe ali distribucije orožja za množično uničevanje, kadar odgovornost za to izhaja iz člena 73.1(2) kazenskega zakonika (Krimināllikums);
  2. terorizma, kadar odgovornost za to izhaja iz člena 79.2(2) kazenskega zakonika;
  3. pranja premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji (člen 195 kazenskega zakonika);
  4. nedovoljene pridobitve koristi, kadar odgovornost za to izhaja iz člena 198(2), (3) ali (4) kazenskega zakonika;
  5. podkupovanja v poslovanju, kadar odgovornost za to izhaja iz člena 199(2) kazenskega zakonika;
  6. sprejema podkupnin, kadar odgovornost za to izhaja iz člena 79.2(3) ali (4) kazenskega zakonika;
  7. prisvojitve podkupnine, kadar odgovornost za to izhaja iz člena 321(2), (3) ali (4) kazenskega zakonika;
  8. posredovanja pri podkupovanju, kadar odgovornost za to izhaja iz člena 322(2) kazenskega zakonika;
  9. aktivnega podkupovanja, kadar odgovornost za to izhaja iz člena 323(2) ali (3) kazenskega zakonika;
  10. trgovanja z vplivom, kadar odgovornost za to izhaja iz člena 326.1(2) kazenskega zakonika;
  11. nezakonitega zahtevanja in prejemanja koristi, kadar odgovornost za to izhaja iz člena 326.2(2) kazenskega zakonika, ter
  12. nezakonite dodelitve koristi, kadar odgovornost za to izhaja iz člena 326.3(2) kazenskega zakonika.

Pritožbe zoper sodbe gospodarskega sodišča obravnava regionalno sodišče v Rigi (Rīgas apgabaltiesa).

Pravne zbirke podatkov

Ime in URL zbirke podatkov

Postopki pred ustavnim sodiščem (funkcija iskanja)

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da, dostop je brezplačen.

Kratek opis vsebine zbirke podatkov

Zbirka podatkov vsebuje sodbe ustavnega sodišča Republike Latvije.

Ozadje

Iskalni vmesnik in sodbe v zbirki podatkov so na voljo v latvijskem in angleškem jeziku.

Povezave

Ustavno sodišče Republike Latvije

Zadnja posodobitev: 26/01/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.