Specializirana sodišča v državah članicah

Belgija

Ta stran vsebuje informacije o organiziranosti specializiranih sodišča v Belgiji.

Vsebino zagotavlja
Belgija

Specializirana sodišča

Vse v zvezi s specializiranimi sodišči na določenem področju (delovno pravo, gospodarsko pravo) najdete v razdelku z naslovom „redna sodišča“.

Ustavno sodišče

Ustavno sodišče preverja skladnost zakonov, uredb in odlokov z ustavo. Nadzoruje tudi pravilno delitev pristojnosti med zveznimi enotami in zvezno državo.

Je sodišče z 12 sodniki, ki zagotavljajo, da belgijski zakonodajalci spoštujejo ustavo. Sodišče lahko zakone, uredbe in odloke razveljavi ali zadrži. Ustavno sodišče je bilo ustanovljeno kot specializirano sodišče. Zaradi svoje posebne naloge je neodvisno od zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti.

Nasledilo je „arbitražno sodišče“, ustanovljeno leta 1980 v obdobju postopnega preoblikovanja Belgije v zvezno državo. Prvoten naziv mu je dodelil ustanovitelj zaradi njegove posebne naloge arbitra med različnimi zakonodajalci, zvezno državo ter skupnostmi in regijami. Njegova naloga je omejena na nadzor nad skladnostjo zakonov, uredb in odlokov s pravili delitve pristojnosti iz ustave in zakonov o institucionalnih reformah.

Naziv „ustavno sodišče“, ki ga ima od 7. maja 2007, bolj ustreza njegovim pristojnostim, razširjenim na nadzor zakonov, uredb in odlokov v skladu z II. poglavjem ustave (členi od 8 do 32 o pravicah in svoboščinah Belgijcev) ter členi 170 in 172 (zakonitost in enakopravnost davkov) in 191 (zaščita tujcev).

Francoski jezikovni skupini pripada  6 sodnikov, 6 pa nizozemski jezikovni skupini. Eden od sodnikov mora imeti zadovoljivo znanje nemščine. V vsaki jezikovni skupini imajo 3 sodniki najmanj 5 let izkušenj kot člani parlamentarne skupščine, 3 sodniki pa so delovali na področju prava (profesor prava na belgijski univerzi, sodnik na pritožbenem sodišču ali državnem svetu, strokovni sodelavec na ustavnem sodišču). 

Vir: stran ustavnega sodišča.

Upravna sodišča

Državni svet

Kot institucija, ki je hkrati svetovalna in sodna, na stičišču zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, Državni svet obstaja predvsem zaradi želje zakonodajalca, da vsem fizičnim ali pravnim osebam zagotovi učinkovito pravno sredstvo proti nepravilnim upravnim aktom, ki bi jim povzročili škodo.

Zadržanje in razveljavitev upravnih aktov (odredbe ali pravilniki), ki so v nasprotju z veljavnimi pravnimi pravili, sta glavni pristojnosti Državnega sveta.

Zaščita pred samovoljnostjo uprave pa ni edina naloga sveta. Ima tudi funkcijo svetovalnega organa v zadevah, ki se nanašajo na zakone in druge predpise.

Državni svet je tudi pritožbeni sodnik, ki presoja o pritožbah zoper odločbe nižjih upravnih sodišč.

Državni svet odloča z odločbami in odloki na podlagi danih zahtevkov. 

Svet sestavlja 44 članov, ki imajo dosmrtni mandat, in sicer 1 prvi predsednik, 1 predsednik, 14 predsednikov oddelkov in 28 državnih svetnikov.

Člani zasedajo v generalni skupščini Državnega sveta in v enem od oddelkov upravnega sodišča ali zakonodajnem oddelku.

Vir: spletna stran belgijskega Državnega sveta.

Pravne zbirke podatkov s teh področij

Spletna stran Državnega sveta.

Spletna stran ustavnega sodišča.

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da, dostop je brezplačen.

Sorodne povezave

Zvezna javna služba za pravosodje

 

Zadnja posodobitev: 28/07/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.