Specializirana sodišča v državah članicah

Avstrija

V tem razdelku so vam na voljo informacije o organizaciji specializiranih sodišč na civilnopravnem in kazenskopravnem področju v Avstriji.

Vsebino zagotavlja
Avstrija

Specializirana sodišča

Načeloma vsako sodišče odloča o vseh vrstah sodnih zadev.

V večjih avstrijskih mestih so določena sodišča specializirana:

  • na Dunaju za civilne zadeve, kazenske zadeve, gospodarske zadeve [2x], delovne in socialne zadeve,
  • v Gradcu za kazenske zadeve in ostale zadeve.

Delovnopravne zadeve, to so na primer civilni pravni spori iz člena 50 zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Arbeits- und Sozialgerichtsgesetz (ASGG)) v zvezi z delovnimi razmerji, se obravnavajo v ločenem postopku, ki je enak civilnemu postopku, vendar ga dopolnjujejo nekatera posebna pravila.

V delovnopravnih zadevah so na prvi stopnji pristojna deželna sodišča (Landesgerichte) (na Dunaju: Delovno in socialno sodišče (Arbeits- und Sozialgerichtshof)), na drugi stopnji višja deželna sodišča (Oberlandesgerichte), na zadnji stopnji pa vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof). V postopku odločajo senati, v katerih sodelujejo eden ali več poklicnih sodnikov (Berufsrichter) ter dva sodnika laika (Laienrichter), in sicer eden, ki zastopa interese delodajalcev, ter eden, ki zastopa interese delojemalcev.

Pritožbeni postopek na področju delovnega prava je enak pritožbenemu postopku v civilnih zadevah, vendar pa je manj omejitev v zvezi s pravnimi sredstvi. Če gre za pomembno pravno vprašanje, je v delovnopravnih zadevah vedno možna revizija pri vrhovnem sodišču, ne glede na vrednost spora.

Gospodarske zadeve, to so na primer civilni pravni spori iz člena 51 zakona o sodni pristojnosti (Jurisdiktionsnorm (JN)), v katerih je udeležen podjetnik, se ob upoštevanju nekaterih posebnih pravil obravnavajo v civilnem postopku. V gospodarskih zadevah, v katerih odločajo senati, je na prvi in drugi stopnji (ne pa pri vrhovnem sodišču) eden od članov senata sodnik laik, ki zastopa interese gospodarstva.

V nepravdnem postopku (Verfahren außer Streitsachen) se odloča o zadevah zasebnega prava, ki so v tovrsten postopek (podoben izbirni sodni pristojnosti (freiwillige Gerichtsbarkeit)) dodeljene zaradi njihove posebne narave (zlasti postopek poravnave, postopek v zvezi s skrbništvom ali postopek, pri katerem običajno ne sodelujeta stranki z nasprotnimi interesi).

V nepravdnem postopku v večini zadev odločajo na prvi stopnji okrožna sodišča (Bezirksgerichte), na drugi stopnji deželna sodišča, na zadnji stopnji pa vrhovno sodišče. Na prvi stopnji odloča običajno sodnik posameznik ali posebej usposobljen sodni uradnik (Rechtspfleger), na drugi in tretji stopnji pa senati treh oziroma petih poklicnih sodnikov.

Tudi pritožbeni postopek v nepravdnem postopku je primerljiv s civilnim postopkom. Vseeno je zaradi posebne narave tega postopka manj omejitev v zvezi s pravnimi sredstvi. Razen tega je na drugi stopnji v določenem obsegu mogoča vložitev novega zahtevka, ki presega okvir zahtevkov in dokazanih dejstev iz postopka na prvi stopnji.

Zaradi raznolikosti zadev, ki se obravnavajo v tem postopku, je na različnih področjih določenih veliko različnih posebnih pravil.

Upravna sodišča

Od 1. januarja 2014 zoper odločbe upravnih organov ni več mogoča pritožba v okviru upravne ureditve. Take akte je mogoče izpodbijati s pritožbo (Beschwerde) pri deželnem ali zveznem upravnem sodišču. Upravno sodišče samo odloči v zadevi in je ne vrača v ponovno obravnavo organu, ki je sprejel izpodbijano odločbo. Zoper sodbe upravnih sodišč je v določenih okoliščinah mogoča revizija pred vrhovnim upravnim sodiščem (Verwaltungsgerichtshof).

Druga specializirana sodišča

Poseben položaj

„Sodišči javnega prava“ (Gerichtshöfe des öffentlichen Rechts), tj. ustavno sodišče in vrhovno upravno sodišče, imata poseben položaj v avstrijskem sodnem sistemu. Gre sicer za neodvisni sodišči, ki pa tako kot upravna sodišča, ki so bila uvedena 1. januarja 2014, ne spadata pod pristojnost ministrstva za pravosodje. Organizacijsko sta avtonomni. Obe imata sedež na Dunaju in sta pristojni za celotno državno ozemlje.

Njune naloge so drugačne od nalog rednih sodišč, ker ne sodita v civilnih in kazenskih zadevah (tudi ne kot pritožbeno sodišče) in sta pristojni za javno pravo. Vendar lahko od 1. januarja 2015 stranke v zadevi, o kateri odloča redno sodišče, v določenih okoliščinah izpodbijajo veljavnost zakona ali uredbe pred ustavnim sodiščem.

Ustavno sodišče

Osnovna naloga ustavnega sodišča (Verfassungsgerichtshof) je presojati pravno skladnost z ustavo in temeljnimi pravicami. Še posebej presoja ustavnost:

  • zveznih in deželnih zakonov,
  • uredb (Verordnungen), ki jih izdajo upravni organi,
  • dokončnih odločb (Bescheide), ki jih izdajo upravni organi.

Sodišče jih lahko po potrebi razveljavi.

V nasprotju s sodniki drugih sodišč sodniki ustavnega sodišča delujejo kot častni (Honoratiorenrichter) in ne poklicni (Berufsrichter) sodniki. Člani sodišča so izjemne osebnosti, ki so že končale uspešno pravno poklicno pot na drugi funkciji. Večina sodnikov ustavnega sodišča deluje s krajšim delovnim časom in lahko še vedno opravlja prejšnji poklic (npr. kot sodniki ali univerzitetni profesorji, ne pa kot javni uslužbenci, ki morajo biti razrešeni uradnih dolžnosti). Ustavno sodišče se sestane za „zasedanja“, ki so ponavadi štirikrat letno.

Vrhovno upravno sodišče

Vrhovno upravno sodišče (Verwaltungsgerichtshof) je pristojno za presojo zakonitosti vseh aktov javne uprave z izjemo uredb (Verordnungen), ki jih lahko presoja in po potrebi razveljavi samo ustavno sodišče. Vrhovno upravno sodišče zlasti odloča o revizijah, vloženih zoper sodbe upravnih sodišč.

Pravne zbirke podatkov

Domača stran avstrijskega pravosodja vsebuje splošne informacije o avstrijskem pravosodnem sistemu.

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da.

Uporabne povezave

Pristojnost sodišč – Avstrija

Zadnja posodobitev: 25/04/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču