Redna sodišča v državah članicah

Nemčija

Ta oddelek vsebuje informacije o rednih sodiščih v Nemčiji.

Vsebino zagotavlja
Nemčija

Redna sodišča – uvod

Pristojnost v civilnih zadevah

Okrajna sodišča (Amtsgerichte) so kot sodišča prve stopnje pristojna za odločanje v civilnih zadevah, in sicer predvsem v zadevah, v katerih vrednost spora znaša največ 5 000 EUR. V nekaterih zadevah so pristojna ne glede na vrednost spora, na primer v najemniških sporih, družinskih in preživninskih zadevah.

Zadeve pred okrajnimi sodišči obravnava sodnik posameznik.

Deželna sodišča (Landgerichte) so kot sodišča prve stopnje pristojna za odločanje v vseh civilnih zadevah, ki niso v pristojnosti okrajnih sodišč. To so običajno spori, v katerih vrednost spora presega 5 000 EUR.

Praviloma tudi zadeve pred deželnimi sodišči obravnava sodnik posameznik. O bolj zapletenih zadevah in zadevah večjega pomena pa odloča senat, ki ga sestavljajo trije poklicni sodniki.

Deželna sodišča kot sodišča druge stopnje so pristojna za odločanje o pravnih sredstvih zoper odločbe okrajnih sodišč v civilnih zadevah. O pravnem sredstvu odloča senat, ki ga običajno sestavljajo trije sodniki.

Poleg tega se lahko na deželnih sodiščih ustanovijo senati za gospodarske zadeve (Kammern für Handelssachen), ki so pristojni za odločanje v gospodarskih zadevah na prvi in drugi stopnji. Te senate sestavljajo en predsedujoči sodnik in dve osebi iz poslovnega sveta, ki delujeta kot sodnika porotnika.

Višja deželna sodišča (Oberlandesgerichte) so praviloma sodišča druge stopnje. V civilnih zadevah odločajo o pravnih sredstvih zoper sodbe deželnih sodišč in pravnih sredstvih zoper sodbe okrajnih sodišč v družinskih zadevah.

Senate višjih deželnih sodišč običajno sestavljajo trije poklicni sodniki. Civilne zadeve, ki niso posebej zapletene in nimajo večjega pomena, se lahko dodelijo sodnikom posameznikom.

Najvišje redno sodišče je zvezno sodišče (Bundesgerichtshof), ki je sodišče najvišje stopnje in obravnava le pravna sredstva, vložena zoper odločbe zaradi zmotne uporabe prava (Revision). Senate zveznega sodišča sestavlja pet poklicnih sodnikov.

Pristojnost v kazenskih zadevah

Sodišča prve stopnje

Zakon o sodiščih (Gerichtsverfassungsgesetz – GVG) določa pristojnost sodišč v kazenskih zadevah. Okrajno sodišče je v kazenskih zadevah sodišče prve stopnje, razen če so zanje pristojna deželna ali višja deželna sodišča (točke 1 do 3 člena 24(1) GVG). Sodnik posameznik kazenskega sodišča odloča o lažjem kaznivem dejanju (Vergehen) (člen 25 GVG):

  • če se kazenski pregon sproži z zasebno tožbo
  • ali če se ne pričakuje višja kazen kot zaporna kazen dveh let.

V vseh drugih primerih je za odločanje pristojen senat sodnikov porotnikov (Schöffengericht) (člen 28 GVG), ki ga sestavljajo en poklicni sodnik in dva sodnika porotnika.

Zadeve, dodeljene senatom, se nanašajo na srednje huda kazniva dejanja, za katera je pristojno okrajno sodišče (člen 24(1) GVG), razen če so bile zadeve dodeljene sodniku kazenskega sodišča (člen 25 GVG). To so kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora od dveh do štirih let. Na zahtevo tožilstva (člen 29(2) GVG) se lahko senat razširi, če tožilstvo in sodišče menita, da je zaradi obsega zadeve potrebna vključitev drugega sodnika.

Pristojnost deželnega sodišča je urejena v členu 74(1) GVG. Deželno sodišče je pristojno za vsa hujša kazniva dejanja (Verbrechen), ki niso v pristojnosti okrajnega ali višjega deželnega sodišča, torej za vsa kazniva dejanja, pri katerih se pričakuje daljša zaporna kazen.

Nemški kazenski zakonik (Strafgesetzbuch) razlikuje med lažjimi (Vergehen) in hujšimi (Verbrechen) kaznivimi dejanji. Hujše kaznivo dejanje je kaznivo dejanje, za katero zakon predvideva kazen zapora v višini najmanj enega leta. Hujša kazniva dejanja so hujša od lažjih.

Deželno sodišče je pristojno za odločanje o vseh kaznivih dejanjih, pri katerih se pričakuje višja kazen od štirih let zapora (člen 74, odstavek 1, stavek 2, točka 1 GVG). Pristojno je tudi, če tožilstvo zaradi posebnega pomena zadeve vloži obtožnico pri deželnem sodišču, čeprav bi bilo sicer pristojno okrajno sodišče.

Na deželnem sodišču o kazenskih zadevah na prvi stopnji odloča veliki kazenski senat (Große Strafkammer), ki ga praviloma sestavljajo trije sodniki in dva sodnika porotnika. V skladu s členom 76(2) GVG lahko veliki kazenski senat na začetku sojenja ali ob določitvi datuma glavne obravnave odloči, da bo sestavljen samo iz dveh sodnikov in dveh sodnikov porotnikov.

Višje deželno sodišče je na prvi stopnji pristojno za odločanje o kaznivih dejanjih iz člena 120(1) in (2) GVG, od katerih se večina nanaša na grožnjo varnosti oziroma obstoju Zvezne republike Nemčije. Kazenski senat (Strafsenat) zveznega sodišča lahko sestavlja pet sodnikov, vključno s predsedujočim sodnikom. Na začetku sojenja pa lahko kazenski senat odloči, da bodo zadevo obravnavali trije sodniki, vključno s predsedujočim sodnikom, razen če obseg in zapletenost zadeve zahtevata sodelovanje še dveh sodnikov (člen 122(2), stavka 1 in 2 GVG).

Pravna sredstva

Za odločanje o pravnih sredstvih zoper sodbe okrajnega sodišča (člen 312 zakona o kazenskem postopku (Strafprozessordnung – StPO)) je pristojno deželno sodišče, in sicer t. i. mali kazenski senat (Kleine Strafkammer) (člen 76(1) GVG), ki ga sestavljajo en poklicni sodnik in dva sodnika porotnika. V primeru pravnega sredstva zoper sodbo razširjenega senata sodnikov porotnikov sodeluje še en poklicni sodnik (člen 76(6) GVG). Poleg tega je v skladu s členom 335 StPO mogoče, da se zoper sodbo namesto rednega pravnega sredstva (Berufung) vloži revizija (Revision) (t. i. Sprungrevision).

Revizija se lahko vloži zoper vse sodbe deželnega ali višjega deželnega sodišča na prvi stopnji (člen 333 StPO). Zvezno sodišče je pristojno za odločanje o reviziji (Revisionsinstanz) zoper vse odločbe višjih deželnih sodišč in velikih kazenskih senatov deželnih sodišč (člen 135(1) GVG). Senate zveznega sodišča, ki odločajo o reviziji, sestavlja pet poklicnih sodnikov, vključno s predsedujočim sodnikom. O revizijah zoper (druge) sodbe deželnega sodišča odloča višje deželno sodišče.

Sorodne povezave

Zvezno sodišče

Zadnja posodobitev: 14/05/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.