Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Redna sodišča v državah članicah

Francija

V tem razdelku boste našli pregled rednih sodišč v Franciji.

Vsebino zagotavlja
Francija
Za izbrano jezikovno različico ni uradnega prevoda.
Tukaj je na voljo strojni prevod vsebine. Opozarjamo, da je prevod samo okviren. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Redna sodišča – uvod

Prvostopenjska sodišča

Civilna sodišča

1. Okrožno sodišče (Tribunal de grande instance)

Okrožno sodišče odloča o sporih med posamezniki (civilne zadeve), katerih vrednost je višja od 10 000 EUR.

Poleg tega je ne glede na vrednost zahtevka pristojno na naslednjih področjih:

  • status fizičnih oseb: sklenitev zakonske zveze, sorodstvene vezi, izjava o neobstoju;
  • popravek listine o osebnem stanju;
  • dedovanje;
  • civilne globe matičarjev;
  • ukrepi na nepremičninah;
  • prenehanje združenj in društev;
  • zaščitni ukrepi, stečajni postopek in sodna likvidacija, če dolžnik ni ne trgovec niti ni registriran v registru poklicev;
  • zavarovanje pred nesrečami in poklicnimi boleznimi za osebe, ki niso zaposlene v kmetijstvu;
  • pristojbina za registracijo, davki na registracijo nepremičnin, koleki in posredni prispevki ter takse, izenačene s temi pristojbinami, taksami ali prispevki;
  • pogodbe za najem poslovnih prostorov, razen ugovorov glede določitve cene pri spremembi ali podaljšanju najemne pogodbe, sporazumi o uporabi do preklica na trgovskem področju;
  • izpodbijanje javnih listin;
  • civilne tožbe zaradi obrekovanja ali javne oziroma nejavne razžalitve, ustne ali pisne.

Kazensko sodišče (tribunal correctionnel) je kazenski oddelek pri okrožnem sodišču in je pristojno za odločanje o kaznivih dejanjih (délits) (glej spodaj).

Okrožno sodišče sestavljajo poklicni sodniki in tožilci: predsednik, podpredsedniki, sodniki, državni tožilec, nižji tožilci in namestniki tožilcev.

Obstajajo tudi specializirani sodniki, kot so:

  • sodnik za mladoletnike, ki je pristojen za sprejemanje zaščitnih ukrepov v zvezi z ogroženimi mladoletnimi osebami in odločanje o kršitvah (prekrških in kaznivih dejanjih), ki jih storijo mladoletne osebe; če na kazenskem področju odloča nejavno, lahko izreče le vzgojne ukrepe; če pa predseduje sodišči za otroke, zaseda skupaj z dvema nepoklicnima prisednikoma ter lahko izreče vzgojne in kazenske ukrepe.
  • sodnik za izvrševanje kazni, ki je pristojen za določitev glavnih načinov izvršitve kazni odvzema prostosti; kadar deluje v okoljih „zaprtega tipa“, ko je obsojena oseba zaprta, je pristojen za prilagajanje kazni (npr.       izpustitev, polovična izpustitev, pogojni odpust, prestajanje kazni v zaporu odprtega tipa, odpust z elektronskim nadzorom); kadar deluje v okoljih „odprtega tipa“, je pristojen za spremljanje in nadzor obsojene osebe pri izvrševanju njene kazni (npr. pogojna obsodba z varstvenim nadzorom, delo v korist skupnosti, socialni in sodni nadzor itd.);
  • preiskovalni sodnik, ki pod nadzorom preiskovalnega oddelka Kasacijskega sodišča izvaja vsa dejanja, koristna za ugotavljanje resnice; zbira vsa dejstva o zadevi, ne glede na to, ali so obremenilna ali razbremenilna; kadar presodi, da je preiskava končana, lahko izda odredbo o opustitvi tožbe ali pa obtoženca pošlje pred porotno ali kazensko sodišče, kjer se mu sodi. Preiskovalni sodnik ne more začeti preiskave na lastno pobudo. Zadevo mu mora predložiti državni tožilec ali žrtev kot oškodovanec v civilnem postopku.

Okrožno sodišče je običajno v upravnem središču departmaja, vendar so lahko ta sodišča tudi v drugih občinah. 1. januarja 2013 je bilo v Franciji 161 okrožnih sodišč.

2. Okrajno sodišče (Tribunal d'instance)

Okrajno sodišče odloča o sporih med posamezniki (civilne zadeve), kadar vrednost spora ne presega 10 000 EUR.

Ima tudi dodeljene pristojnosti (npr: glede zasega plače, dosmrtne rente, nepravilnosti pri volitvah, najema stanovanj) in upravne pristojnosti; ter, na primer, sodni tajnik prvostopenjskega sodišča je pristojen za izdajo potrdil o državljanstvu.

Njegov kazenski oddelek, tj. sodišče za prekrške, je pristojen za odločanje o prekrških pete kategorije (glej spodaj).

Poleg tega prvostopenjski sodnik izvaja funkcije sodnika-pristojnega za skrbništvo (razen glede skrbništva nad mladoletnimi, ki je na podlagi zakona z dne 12. maja 2009 v pristojnosti sodnika za družinske zadeve pri okrožnem sodišču): odgovoren je torej za zaščito ranljivih odraslih oseb, tako da nadzira upravljanje njihovega premoženja.

Okrajno sodišče ima enega ali več sodnikov, vendar o zadevah odloča samo en sodnik.

Okrajno sodišče ima običajno sedež v upravnem središču okraja. 1. januarja 2013 je bilo v Franciji 307 okrajnih sodišč.

3. Sodišče za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja (Juridiction de proximité)

Sodniki za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja odločajo o civilnih sporih med posamezniki, ko je vrednost spora nižja od 4 000 EUR.

Pristojni so tudi za odločanje o prekrških prvih štirih kategorij.

Državno tožilstvo zastopa javni sodni uslužbenec.

4. Gospodarsko sodišče (Tribunal de commerce)

Gospodarsko sodišče odloča o sporih v zvezi z dogovori med trgovci, med kreditnimi ustanovami ali med trgovci in kreditnimi ustanovami, in sporih v zvezi z gospodarskimi družbami ali gospodarskimi posli med vsemi osebami. Odloča tudi v postopkih v zvezi s podjetji v težavah.

Gospodarsko sodišče sestavljajo nepoklicni sodniki, ki so vsi trgovci. Volilni kolegij, ki ga sestavljajo sodniki in nekdanji sodniki tega sodišča ter pooblaščeni sodniki gospodarskih sodišč (trgovci, izvoljeni na območju pristojnosti gospodarskega sodišča), jih izvoli za dve ali štiri leta.

1. januarja 2013 je bilo v Franciji 134 gospodarskih sodišč.

5. Delovno sodišče (Conseil de prud’hommes)

Delovno sodišče odloča v posameznih sporih med delodajalci in delojemalci, če je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ali vajeništvu.

Sestavljajo ga izvoljeni sodniki, ki v enakem številu zastopajo delojemalce in delodajalce. Razdeljeno je na pet specializiranih sekcij (vodstveni delavci, industrija, trgovina in poslovne storitve, kmetijstvo, različne dejavnosti). Če je izid glasovanja štirih svetovalcev neodločen, delovnemu sodišču predseduje sodnik z okrajnega sodišča.

Obstaja več razsodišč na departma in najmanj eno razsodišče na območju pristojnosti okrožnega sodišča.

Zdaj obstaja 210 delovnih sodišč.

6. Socialno sodišče (Tribunal des affaires de la sécurité sociale)

Socialno sodišče odloča o sporih med ustanovami socialne varnosti in prosilci (npr. težave v zvezi z vključitvijo v sklad, dodelitvijo in izplačevanjem dajatev itd.).

Sestavljajo ga predsednik (sodnik z okrožnega sodišča) in nepoklicni prisedniki, ki jih za tri leta imenuje prvi predsednik pritožbenega sodišča na seznam, ki ga za področje vsakega sodišča določi regionalni direktor za mladino, šport in socialno kohezijo, in sicer na predlog najbolj reprezentativnih sindikalnih organizacij. Zahteva se tudi mnenje predsednika socialnega sodišča.

V Franciji je 115 socialnih sodišč.

7. Sodišče za spore o nezmožnosti (Tribunal du contentieux de l’incapacité)

Sodišče za spore o nezmožnosti je pristojno za odločanje o sporih v zvezi z invalidnostjo ali nezmožnostjo za delo, tj. o stanju ali stopnji nezmožnosti v primeru bolezni, nezgode pri delu ali invalidnosti zaradi nepoklicne bolezni ali nezgode.

Sestavljajo ga predsednik (častni sodnik ali strokovno usposobljena oseba), prisednik, ki zastopa delojemalce, in prisednik, ki zastopa delodajalce oziroma samozaposlene (oba prisednika za tri leta imenuje prvi predsednik pritožbenega sodišča za zadevno območje, in sicer s seznama, ki ga določi regionalni direktor za mladino, šport in socialno kohezijo na predlog najbolj reprezentativnih sindikalnih organizacij.

Obstaja 26 sodišč za spore o nezmožnosti.

Nacionalno sodišče za nezmožnost in določanje zavarovalnih premij za nezgode pri delu deluje kot pritožbeno sodišče pri teh sodiščih, vendar na prvi in zadnji stopnji odloča tudi o sporih v zvezi z določanjem zavarovalnih premij za nezgode pri delu.

8. Sodišče za kmetijska zemljišča (Tribunal paritaire des baux ruraux)

Sodišče za kmetijska zemljišča je pristojno za odločanje o sporih med zakupodajalci in zakupojemalci kmetijskih zemljišč, in sicer v zvezi s statusom zakupnine in spolovino, zakupi živine, zakupi z možnostjo odpovedi, zakupi za zasaditev zemljišč, dednimi zakupi in pogodbami za uporabo pašnih zemljišč.

Sodišču za kmetijska zemljišča predseduje okrajni sodnik. Pomagajo mu štirje nepoklicni prisedniki, ki jih izvolijo drugi prisedniki: 2 zakupodajalca in 2 zakupojemalca, imenovana za 6 let z volilnih seznamov, ki jih določi prefekt na predlog komisije za pripravo volilnih seznamov.

Kazenska sodišča (juridictions pénales)

1. Porotno sodišče (Cour d'assises)

Porotno sodišče je pristojno za odločanje o hujših kaznivih dejanjih, tj.o najhujših kršitvah, ki se lahko kaznujejo z desetletno do dosmrtno zaporno kaznijo.

To je departmajsko sodišče, ki ni stalno. Datumi njegovih zasedanj se določijo vsakokrat, ko je to potrebno. Vendar v največjih departmajih zaseda skoraj stalno.

Sestavljajo ga trije poklicni sodniki: predsednik (predsednik senata ali svetovalec na pritožbenem sodišču) in dva prisednika (svetovalca na pritožbenem sodišču ali sodnika na okrožnem sodišču departmaja, v katerem zaseda porota), ter porota (6 izžrebanih državljanov). Zaseda tudi v sestavi porotnega sodišča za mladoletne osebe s porotniki, ko težja kazniva dejanja storijo mladoletne osebe. Poklicni prisedniki so takrat sodniki za mladoletne osebe.

O nekaterih težjih kaznivih dejanjih v zvezi z zakonodajo na področju terorizma, vojske ali prometa s prepovedanimi drogami odloča porotno sodišče, ki ga sestavljajo izključno poklicni sodniki.

Državno tožilstvo zastopa državni pravobranilec.

2. Kazensko sodišče (Tribunal correctionnel)

Pristojno je za odločanje o kaznivih dejanjih, tj. o kršitvah, ki se kaznujejo z največ desetletno zaporno kaznijo ali denarno kaznijo 3 750 EUR ali več. To sodišče je del okrožnega sodišča. Načeloma ga sestavljajo trije poklicni sodniki, razen v primerih kršitev, ki so v pristojnosti sodnika posameznika.

Državno pravobranilstvo zastopa državni tožilec ali eden od njegovih namestnikov.

3. Sodišče za prekrške (Tribunal de police)

Pristojno je za odločanje o kršitvah iz pete kategorije. Njegov sedež je na okrajnem sodišču. Predseduje mu okrajni sodnik, ki odloča kot sodnik posameznik.

Državno pravobranilstvo zastopa državni tožilec ali eden od njegovih namestnikov.

4. Sodišče za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja (Juridiction de proximité)

Pristojno je za odločanje o kršitvah iz prve do četrte kategorije. Njegov sedež je na okrajnem sodišču. Predseduje mu sodnik za spore majhne vrednosti, ki odloča kot sodnik posameznik.

Funkcije javnega tožilca običajno izvaja policijski komisar.

5. Specializirana sodišča (juridictions spécialisées)

Obstajajo tudi sodišča, ki so specializirana za določene kazenske spore, kot so pomorska trgovska sodišča, ki jih je trenutno 14 in so pristojna za nekatera pomorska kazniva dejanja.

Drugostopenjska sodišča

Pritožbeno sodišče deluje na drugi stopnji in ponovno odloča o pravnih in dejanskih okoliščinah zadev, v katerih so že odločila prvostopenjska sodišča.

Sestavljajo ga izključno poklicni sodniki: prvi predsednik, predsedniki senatov in svetovalci (razen v primeru pritožbenega porotnega sodišča, glej zgoraj).

Vsako sodišče ima specializirane oddelke (za civilne, socialne, gospodarske in kazenske zadeve), ki jih sestavljajo trije visoki pravosodni uradniki: predsednik senata in dva svetovalca.

O pritožbah zoper odločbe porotnih sodišč odloča drugo porotno sodišče, ki ga imenuje kazenski oddelek Kasacijskega sodišča. Pritožbeno porotno sodišče (cour d’assises d’appel) sestavlja 9 porotnikov.

Nacionalno sodišče za nezmožnost in določanje zavarovalnih premij za nezgode pri delu je pritožbeno sodišče na sodiščih za spore o nezmožnosti.

Državno tožilstvo zastopa generalni tožilec ali eden od državnih pravobranilcev ali namestnikov generalnega tožilca.

Kasacijsko sodišče (Cour de cassation)

Kasacijsko sodišče je najvišje redno sodišče. Sedež ima v Parizu. Njegova naloga je preverjati skladnost odločb sodišč s pravnimi pravili, ne da bi znova presojalo dejstva. To sodišče je torej tretjestopenjsko sodišče, ki pa zagotavlja enotnost sodne prakse, saj je regulativni organ prava in spoštovanja zakonitosti.

Odloča na podlagi pravnega sredstva, to je „kasacijske pritožbe“ (pourvoi en cassation), ki jo vloži oseba, zoper katero je bila izdana sodna odločba, ali državno tožilstvo.

Kadar sodišče meni, da izpodbijana odločba ni bila sprejeta v skladu s pravnimi pravili, odločbo „razveljavi“. Zadevo nato vrne sodišču v ponovno odločanje.

V nasprotnem primeru zavrne pritožbo, kar pomeni, da izpodbijana odločba postane dokončna.

Izjemoma lahko odločbo razveljavi brez vrnitve v ponovno odločanje, kadar razveljavitev ne zahteva, da se znova odloča o temelju zadeve. Z razveljavitvijo odločbe brez vrnitve v ponovno odločanje lahko konča tudi spor, kadar lahko zaradi dejstev, kot so jih sodniki, pristojni v postopku v glavni stvari, dokončno ugotovili in presodili, uporabi ustrezno pravno pravilo.

Kasacijsko sodišče je razdeljeno na oddelke (trije civilni oddelki, gospodarski oddelek, oddelek za socialne zadeve, kazenski oddelek), vsakega pa sestavljajo poklicni sodniki, predsednik in svetovalci. Glede na naravo zadeve lahko odloča v mešanih senatih (vsaj trije oddelki) ali na občni seji (prvi predsednik, predsedniki senatov in svetovalci).

Državno tožilstvo zastopajo generalni tožilec in državni pravobranilci.

Pravne zbirke podatkov

Za pravne zbirke podatkov v Franciji je odgovorna javna služba za objavljanje prava na spletu. Spletna stran Légifrance tako vsebuje sodbe Kasacijskega sodišča in pritožbenih sodišč:

  • v zbirki „CASS“ so objavljene sodbe Kasacijskega sodišča;
  • v zbirki „INCA“ so neobjavljene sodbe in
  • v zbirki „CAPP“ so sodbe pritožbenih sodišč.

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da, dostop do zbirke je brezplačen.

Kratek opis vsebine

Sodbe so na voljo v francoščini, nekatere sodbe pa so prevedene tudi v angleščino, arabščino in mandarinščino.

  • zbirka „CASS“ vsebuje 120 000 sodnih odločb, vsako leto pa se poveča za 2 100 novih;
  • zbirka „INCA“ vsebuje 246 000 sodnih odločb, vsako leto pa se poveča za 10 000 novih;
  • zbirka „CAPP“ vsebuje 19 000 sodnih odločb, vsako leto pa se poveča za 20 000 novih.

Sorodne povezave

Pristojnost sodišč – Francija

Zadnja posodobitev: 19/09/2013

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču