Državna sodišča

Državne institucije za varstvo človekovih pravic

Varuh človekovih pravic

Specializirani organi za varstvo človekovih pravic

Državna sodišča

http://www.sodisce.si/sodisca/sodni_sistem/seznam_sodisc/

Državne institucije za varstvo človekovih pravic

Glej Varuh človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic

V Republiki Sloveniji je za splošno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ustanovljen Varuh človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic, njeni štiri namestniki ali njeni strokovni sodelavci sprejemajo prijave, če oseba meni, da ji je bila z aktom državnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca javnih pooblastil kršena katera izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Varuh človekovih pravic deluje na podlagi Zakona o Varuhu človekovih pravic iz leta 1994.

Varuh človekovih pravic lahko

• kršitelja opozori, da kršitev popravi oziroma odpravi storjeno nepravilnost ali
• celo predlaga povrnitev škode.
• V vašem imenu in z vašim pooblastilom na ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti določenih predpisov ali aktov ali pa
• posreduje ustavno pritožbo zaradi kršenja katere od pravic.
• Vladi ali parlamentu lahko da pobude za spremembo zakonov in drugih predpisov.
• Predlaga vsem organom, ki sodijo v njegovo pristojnost, da izboljšajo svoje poslovanje in odnose s strankami.
• Vsakomur lahko posreduje svoje mnenje o nekem primeru, ki je povezan s kršenjem pravic in svoboščin. Pri tem ni pomembno, kakšne vrste je postopek, niti v kateri fazi obravnave je pred določenim organom.

Varuh človekovih pravic ne sme opraviti dela ali odpraviti kršitve oziroma nepravilnosti namesto določenega državnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca javnih pooblastil.

Dolžnost tistega, ki je storil kršitev oziroma nepravilnost, je, da kršitev ali nepravilnost tudi sam odpravi. Varuh prav tako ne more obravnavati zadev, ki so v postopku pred sodiščem, razen v izjemnih primerih.

Varuh po zakonu nima pooblastil do zasebnega sektorja, zato ne more posredovati v primerih, ko pravice krši npr. zasebno podjetje. V tovrstnih primerih lahko izvaja pritisk na državne organe, organe lokalne samouprave in nosilce javnih pooblastil, ki nadzorujejo delo zasebnega podjetja ali zasebnika.

Varuh tudi nadzoruje kraje odvzema prostosti in ravnanje z osebami, katerim je odvzeta ali omejena prostost, v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in humanitarnimi organizacijami.

Varuh človekovih pravic nima pristojnosti oblastnega odločanja, ampak ima pristojnosti nadzora, opozarjanja, svetovanja.

Varuh človekovih pravic tudi organizira in skrbi za zagovorništvo otrok, ki ga izvajajo zagovorniki otrok v okviru mreži prostovoljcev, ki zagotavlja vsem otrokom enako dostopnost do zagovornika.

Namen zagovorništva je, da zagovornik nudi strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen, ter mnenje otroka posreduje pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Zagovornik ni njegov zakoniti zastopnik. Strokovna pomoč vključuje psihosocialno podporo otroku, pogovore o njegovih željah, počutju in mnenju, seznanjanje otroka s postopki in dejavnostmi na njemu primeren način, iskanje najbolj primerne rešitve skupaj z otrokom ter spremljanje otroka pred organi in institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih.

Kontaktni podatki:

Varuh človekovih pravic RS

Specializirani organi za varstvo človekovih pravic:

• Varuh otrokovih pravic

Del institucije varuha človekovih pravic, specializiran namestnik varuha človekovih pravic

• Zagovornik načela enakosti

Zagovornik načela enakosti preprečuje in odpravlja diskriminacijo v Sloveniji.

POBUDE (PRITOŽBE): obravnava vaše pobude oz. pritožbe s primeri domnevne diskriminacije. Izdaja pravno neobvezujoča mnenja o tem, ali ste v določeni situaciji diskriminirani (neenako obravnavani zaradi osebnih okoliščin). Hkrati v mnenju priporoči kršitelju , kako odpraviti kršitev, njene razloge in njene posledice. Na ta način skuša s svojim posredovanjem na neformalen način odpraviti kršitev in pomaga izboljšati prakso v prihodnje. Če problema ni mogoče rešiti na tak način, pa lahko inšpekcijam predlaga pregon prekrška. Postopek pred Zagovornikom je brezplačen ter zaupen.

POMOČ: nudi pomoč pri pravnem varstvu pred diskriminacijo v drugih postopkih, npr. z nasvetom o tem, katere pravne poti imate na voljo in kako jih uporabiti pred drugimi državnimi organi.

NASVET: lahko ga zaprosite za mnenje o tem, ali vaše ravnanje je, oziroma bi lahko predstavljalo diskriminacijo ter za nasvet o tem, kako ravnati, da bi se diskriminaciji izognili in da bi bolj učinkovito zagotavljali spoštovanje pravice do enakega obravnavanja.

INFORMACIJE: daje splošne informacije o problemu diskriminacije in stanju na tem področju v Sloveniji.

Kontaktni podatki:

Vse temeljne informacije na zgoraj navedeni spletni strani v celoti dostopne tudi v angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem, madžarskem, srbskem, bosanskem, albanskem in romskem jeziku.

http://www.zagovornik.gov.si/si/o-zagovorniku/kdo-je-zagovornik/index.html

http://www.zagovornik.gov.si/si/o-zagovorniku/osebna-izkaznica/index.html

• Informacijski pooblaščenec

Informacijski pooblaščenec odloča o prijavah glede kršitev varstva osebnih podatkov po določbah sistemskega Zakona o varstvu osebnih podatkov iz leta 2004 ter področnih zakonov, ki urejajo določena vprašanja osebnih podatkov (npr. Zakona o osebni izkaznici). Deluje pa tudi po uradni dolžnosti, če izve, da je možno, da je prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov oziroma izvaja tudi tematske (področne) nadzore brez vložene prijave. Inšpekcijske nadzore opravljajo državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov, zaposleni pri Informacijskem pooblaščencu: Informacijski pooblaščenec lahko odredi popravke osebnih podatkov, ugotovi kršitve z vidikov nezakonitega pridobivanja ali obdelave osebnih podatkov, prekrškovno kaznuje (globa) upravljavce osebnih podatkov. Zoper njegove odločitve je možno vložiti upravni spor na Upravno sodišče Republike Slovenije.

Kontaktni podatki: