Nacionalna sodišča in drugi izvensodni organi

Romunija

Vsebino zagotavlja
Romunija

Državna sodišča

Varuh človekovih pravic

Specializirani organi za varstvo človekovih pravic

Drugi specializirani organi

Državna sodišča

Oseba, katere pravice so bile kršene, lahko zadevo predloži bodisi neposredno sodišču, po navadi z vložitvijo tožbe v civilnopravnem okviru, bodisi drugim javnim institucijam v skladu s postopki, določenimi z zakonom, in sicer odvisno od kategorije prava, v katero na splošno spada dejanje, s katerim so bile kršene posameznikove pravice (tj. civilno pravo, kazensko pravo, upravni spor itd.).

V kazenskem pravu lahko oseba, katere pravice so bile kršene z dejanjem, zajetim s kazenskim zakonikom, zadevo predloži policiji ali državnemu tožilstvu, kazenska obravnava pa bo potekala v skladu s kazenskim postopkom.

V primeru upravnega spora lahko v skladu z zakonom št. 554/2004 vsaka oseba, ki meni, da je javni organ z upravnim aktom ali neobravnavanjem vloge v zakonsko določenem roku kršil njeno pravico ali zakoniti interes, pri pristojnem upravnem sodišču zahteva razveljavitev akta, priznanje zahtevane pravice ali zakonitega interesa in povračilo utrpele škode. Prav tako lahko zadevo upravnemu sodišču predloži oseba, ki meni, da sta bila s posamičnim upravnim aktom, namenjenim drugemu pravnemu subjektu, kršena njena pravica ali zakoniti interes. Praviloma mora zadevna oseba pred predložitvijo zadeve pristojnemu upravnemu sodišču opraviti predhodni postopek (podrobno opisan v členu 7 zakona št. 554/2004), v katerem pri javnem organu, ki je izdal akt, ali njegovem nadrejenem organu (če obstaja) zahteva popolno ali delno razveljavitev akta.

Pristojnost sodišč in drugih zgoraj navedenih institucij je določena v veljavnih zakonodajnih aktih (npr. v zakoniku o civilnem postopku, zakoniku o kazenskem postopku, zakonu št. 554/2004).

Postopki pred sodišči so praviloma postopki občega prava, ki imajo določene posebnosti glede na kategorijo zadevnega prava (za več informacij glej https://portal.just.ro/SitePages/ghid.aspx, na voljo samo v romunščini).

Kontaktni podatki sodišč in druge dodatne informacije so na voljo na portalu sodišč Portalul instanțelor de judecată (na voljo samo v romunščini).

Varuh človekovih pravic

VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC

(AVOCATUL POPORULUI)

Naslov sedeža:

Strada Eugeniu Carada No 3
Sector 3
Bukarešta

Zemljevid: https://avp.ro/index.php/en/contact-2/

Kontaktni podatki sedeža:

Telefonska št. klicne centrale: +40 213127134;
Telefonska centrala: +40 213129462
E-naslov: avp@avp.ro
Spletišče: https://avp.ro

Uradne ure:

Od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 16.00 in v petek od 9.00 do 12.00 za osebne razgovore pri strokovno usposobljenem osebju (svetovalci in strokovnjaki). Državljani se lahko dogovorijo tudi za osebni razgovor pri varuhu človekovih pravic in namestnikih.

Naslovi regionalnih uradov:

Regionalni uradi romunskega varuha človekovih pravic

Pregled institucije (pravna podlaga, predstavitev, organizacija, naloge, pritožbe, postopki)

https://avp.ro/index.php/en/presentation/scurt-istoric/

Vzorec obrazca pritožbe:

https://avp.ro/index.php/cum-sesizez-avocatul-poporului/formularul-unei-petitii/

Glavni veljavni predpisi v zvezi z varuhom človekovih pravic so zajeti v:

  • členih od 58 do 60, členu 65(2) ter členu 146(a) in (d) ustave Romunije;
  • zakonu št. 35/1997 o organizaciji in delovanju institucije varuha človekovih pravic, kakor je bil spremenjen in dopolnjen ter vnovič objavljen v uradnem listu Romunije, del I, št. 844, z dne 15. septembra 2004;
  • uredbi o organizaciji in delovanju institucije varuha človekovih pravic, kakor je bila spremenjena s sklepom št. 6/2007 stalnih predstavništev poslanske zbornice in senata, objavljenem v uradnem listu Romunije št. 445 z dne 29. junija 2007, in vnovič objavljena v uradnem listu Romunije, del I, št. 922, z dne 11. oktobra 2004;
  • zakonu št. 554/2004 o upravnih pritožbah, kakor je bil spremenjen in objavljen v uradnem listu Romunije, del I, št. 1154, z dne 7. decembra 2004;
  • zakonu št. 202/2010 o nekaterih ukrepih za pospešitev reševanja zadev, kakor je bil spremenjen in dopolnjen ter objavljen v uradnem listu Romunije, del I, št. 714, z dne 26. oktobra 2010.

Namen ustanovitve in značilnosti:

  1. varstvo pravic in svoboščin posameznikov v njihovih odnosih z javnimi organi;
  2. varuh človekovih pravic je samostojen javni organ, neodvisen od katerega koli drugega javnega organa;
  3. institucija ima svoj proračun, ki je sestavni del državnega proračuna;
  4. pri izvajanju svojih nalog ne deluje namesto javnih organov;
  5. za varuha človekovih pravic ne sme veljati nikakršen imperativni ali reprezentativni mandat in nihče ne sme varuha človekovih pravic prisiliti, naj ravna v skladu z njegovimi navodili ali ukazi;
  6. dejavnost varuha človekovih pravic je javna, vendar se lahko na zahtevo oseb, katerih pravice in svoboščine so bile kršene, ali na podlagi utemeljenih razlogov njegova dejavnost razglasi za zaupno;
  7. naloge izvaja po uradni dolžnosti ali na zahtevo fizičnih oseb, družb, združenj ali drugih pravnih oseb. Pritožbo lahko vloži vsakdo ne glede na državljanstvo, starost, spol, politično pripadnost ali versko prepričanje.

Namestniki varuha človekovih pravic

Varuhu človekovih pravic pomagajo namestniki, ki so specializirani za naslednja področja dejavnosti:

  1. človekove pravice, enake možnosti za moške in ženske, veroizpoved in narodne manjšine;
  2. pravice otrok, družine, mladih, upokojencev in invalidnih oseb;
  3. vojska, pravosodni sistem, policija, zapori;
  4. lastnina, delo, socialno varstvo, davki in dajatve.

Kdo se lahko pritoži pri varuhu človekovih pravic in v katerih zadevah?

1. Akti in ukrepi, v zvezi s katerimi se lahko vloži pritožba

Pritožba se lahko vloži v zvezi z upravnimi akti ali ukrepi javnih organov, posledica katerih je kršitev pravic in svoboščin posameznikov.

Po zakonu v kategorijo upravnih aktov, ki so v pristojnosti varuha človekovih pravic, spadajo tudi akti samostojnih javnopravnih korporacij.

Kot upravni akt se obravnavata tudi neukrepanje organov javne uprave in prepozna izdaja aktov.

V pristojnost varuha človekovih pravic ne spadajo naslednji akti in ukrepi, tako da se pritožbe, ki se nanašajo nanje, zavrnejo brez utemeljitve:

  • akti, ki jih izda poslanska zbornica, senat ali parlament;
  • akti in ukrepi poslancev in senatorjev;
  • akti in ukrepi predsednika Romunije;
  • akti in ukrepi vlade, razen zakonov in odlokov;
  • akti in ukrepi ustavnega sodišča;
  • akti in ukrepi predsednika zakonodajnega sveta;
  • akti in ukrepi sodnega organa.

2. Kdo se lahko pritoži varuhu človekovih pravic?

Varuhu človekovih pravic se lahko pritoži vsaka fizična oseba ne glede na državljanstvo, starost, spol, politično pripadnost ali versko prepričanje.

3. Institucija varuha človekovih pravic svojo dolžnost varstva pravic in svoboščin državljanov v njihovih odnosih z javnimi organi izpolni:

  • na zahtevo prizadete osebe;
  • po uradni dolžnosti.

4. Pogoji za sprejetje in preučitev pritožbe

  • Pritožba mora biti pisna in se lahko pošlje po pošti, elektronski pošti in telefaksu. Lahko se vloži tudi osebno ali prek pooblaščenca (ki bo moral navesti svoje podatke) na sedežu institucije ali pri enem od njenih regionalnih uradov bodisi med osebnim razgovorom bodisi v sprejemni pisarni urada.
  • Pritožniku se lahko na podlagi utemeljenih razlogov na zahtevo dovoli, da pritožbo predstavi ustno ali prek klicnega centra. Osebje, imenovano za ta namen, bo pritožbo zabeležilo na standardnem obrazcu.
  • Pritožnik jo mora podpisati.
  • Pritožba mora vsebovati:
    • popolne identifikacijske podatke o osebi, katere pravice in svoboščine, ki jih ima kot državljan, so bile domnevno kršene (priimek, ime, stalno prebivališče);
    • podrobnosti o povzročeni škodi (pravice in svoboščine, ki so bile kršene, navedba ukrepov in njihov opis);
    • identifikacijske podatke zadevnega upravnega organa ali zadevnega javnega uslužbenca;
    • dokaz o zamudi ali zavrnitvi organa javne uprave glede obravnavanja zadeve v skladu z zakonom v določenem roku;
    • obvezno navedbo, ali je pritožba predmet postopka pred sodiščem oziroma ali je že bila;
    • identifikacijske podatke predhodno obveščenih javnih organov;
    • priložene kakršne koli dokumente, ki bi lahko utemeljevali pritožbo.
  • Pritožba, vložena pri varuhu človekovih pravic, je oproščena plačila kolkovine.

5. Zadeve, v katerih pritožbe ni mogoče obravnavati:

  • če predmet pritožbe ne spada v pristojnost varuha človekovih pravic;
  • anonimne pritožbe (ki niso registrirane) ali pritožbe, vložene v imenu druge osebe brez njenega soglasja;
  • pritožbe, vložene več kot leto po datumu nastanka domnevne kršitve ali datumu, ko je zadevna oseba izvedela za domnevno kršitev;
  • pritožbe, ki so očitno neutemeljene, se lahko zavrnejo z obrazložitvijo.

6. Delovne metode pri reševanju pritožb:

  • Preiskave – institucija varuha človekovih pravic ima pravico izvajati svoje preiskave, od organov javne uprave zahtevati kakršne koli informacije ali dokumente, ki so potrebni za preiskavo, opraviti razgovore z vodstvom organov javne uprave ali katerim koli javnim uslužbencem, ki je pristojen za zagotovitev informacij, potrebnih za rešitev pritožbe.
  • Priporočila – institucija varuha človekovih pravic lahko v okviru izvajanja svojih nalog izda priporočila. Organe javne uprave s temi priporočili obvesti, odvisno od primera, o nezakonitosti upravnih aktov ali ukrepov.
  • Posebna poročila – če institucija varuha človekovih pravic med preiskavami ugotovi pomanjkljivosti v zakonodaji ali hude primere korupcije ali nespoštovanja nacionalnih zakonov, poročilo z ugotovitvami predloži predsednikoma obeh domov parlamenta ali, kadar je to ustrezno, predsedniku vlade.
  • Klicni center – storitve klicnega centra so na voljo na sedežu institucije varuha človekovih pravic in v njenih 14 regionalnih uradih (telefon: 0213127134 [sedež]; https://avp.ro/index.php/contact/birouri-teritoriale/). Državljani lahko kličejo med naslednjimi urami: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 16.00 in ob petkih od 9.00 do 14.00.
  • Osebni razgovori – te je mogoče opraviti s specializiranim osebjem institucije. Državljani se lahko v skladu s pravilnikom o organizaciji in delovanju institucije varuha človekovih pravic tudi najavijo za osebni razgovor z varuhom človekovih pravic ali njegovimi namestniki ali s predstavniki regionalnih uradov.

Specializirani organi za varstvo človekovih pravic

Varuh otrokovih pravic

NACIONALNI ORGAN ZA ZAŠČITO OTROK IN POSVOJITVE (AUTORITATEA NAȚIONALĂ PENTRU PROTECȚIA COPILULUI ȘI ADOPȚIE)

Naslov:

Bulevardul G-ral Gheorghe Magheru No 7
Sector 1
010322 Bukarešta

Kontaktni podatki:

Telefon: +40 213153633, +40 213153630, +40 213100789, +40 213100790
Telefaks: +40 213127474
E-naslov: office@anpfdc.ro
Spletišče: http://www.copii.ro

Uradne ure:

Od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 16.30.

Ob petkih od 8.30 do 14.00.

Oddelek za posvojitve: ob torkih in četrtkih od 9.00 do 12.00.

Pregled institucije (pravna podlaga, predstavitev, organizacija, naloge, vrste storitev):

http://www.copii.ro/despre-noi/misiune/,
http://www.copii.ro/activity/child-protection-system/overview/?lang=en.

Generalni direktorat za zaščito otrok je specializiran direktorat pri nacionalnem organu za zaščito otrok in posvojitve.

Naloge:

  • pripraviti in utemeljiti programe na področju varstva družine ter preprečevanja nasilja v družini in boja proti njemu ter na področju varstva in spodbujanja otrokovih pravic;
  • spremljati spoštovanje otrokovih pravic in centralnim ali lokalnim organom priporočiti, naj sprejmejo potrebne ukrepe;
  • centralno evidentirati in povzeti informacije o skladnosti z načeli in pravili, določenimi s Konvencijo o otrokovih pravicah, kot je bila ratificirana z zakonom št. 18/1990, kakor je bil spremenjen in vnovič objavljen, ter sprejeti in izvajati potrebne ukrepe za izvajanje priporočil odbora za otrokove pravice;
  • usklajevati in v metodološkem smislu usmerjati dejavnosti služb, katerih namen je preprečiti ločitev otroka od njegovih staršev in zagotoviti posebno varstvo otrok, ter dejavnosti, ki jih izvajajo odbori za varstvo otrok;
  • pripraviti standarde, podrobna pravila in delovne postopke za službe, ki zagotavljajo preprečitev ločitve otroka od njegovih staršev, posebno varstvo otrok in mladih, varstvo družine in varstvo za žrtve nasilja v družini, ter za službe, ki se ukvarjajo s povzročitelji nasilja v družini;
  • pripraviti metodologijo za izdajo dovoljenj in merila ocenjevanja za službe, ki se ukvarjajo s preprečevanjem ločitve otroka od staršev in zagotavljanjem posebnega varstva otrok in mladih ter žrtev nasilja v družini, in izdati dovoljenja za te službe;
  • usklajevati in v metodološkem smislu usmerjati dejavnosti, ki se izvajajo za podporo družini in žrtvam nasilja v družini, ter storitve, ki so jim namenjene.

Urad za enake možnosti

NACIONALNI SVET ZA BOJ PROTI DISKRIMINACIJI (CONSILIUL NAȚIONAL PENTRU COMBATEREA DISCRIMINĂRII – CNCD)

Naslov sedeža:

Piata Valter Maracineanu Nos 1-3, Sector 1, 010155 Bukarešta

Telefon: +40 213126578; +40 213126579
Telefaks: +40 213126585
E-naslov: support@cncd.org.ro
Spletišče: https://www.cncd.ro/

Uradne ure:

Od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 16.30; ob petkih od 8.00 do 14.00.

Naslovi regionalnih uradov in raziskovalnega centra:

https://www.cncd.ro/contact/

Pregled institucije (pravna podlaga, predstavitev, organizacija, naloge, pritožbe, postopki):

https://www.cncd.ro/
https://www.cncd.ro/proiecte
https://www.cncd.ro/despre-cncd-prezentare-generala/

Pravna podlaga:

Nacionalni svet za boj proti diskriminaciji deluje na podlagi vladne uredbe št. 137/2000 o preprečevanju in sankcioniranju vseh oblik diskriminacije, kakor je bila vnovič objavljena.

Predstavitev institucije:

Nacionalni svet za boj proti diskriminaciji (CNCD) je samostojni državni organ pod nadzorom parlamenta, ki izvaja dejavnosti, namenjene boju proti diskriminaciji. Svet je porok za spoštovanje in uporabo načela prepovedi diskriminacije v skladu z veljavno notranjo zakonodajo in mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Romunija. Nacionalni svet za boj proti diskriminaciji deluje na podlagi vladne uredbe št. 137/2000 o preprečevanju in sankcioniranju vseh oblik diskriminacije, kakor je bila vnovič objavljena.

1. Kaj mora vsebovati pritožba?

Pritožba mora vsebovati naslednje obvezne podatke:

  • priimek in ime osebe, ki vlaga pritožbo;
  • naslov, na katerega pritožnik želi prejeti odgovor; naslov, na katerem lahko CNCD vzpostavi stik s pritožnikom, če potrebuje dodatne informacije za rešitev zadeve;
  • telefonsko številko, na kateri je pritožnik dosegljiv za morebitne dodatne informacije;
  • dejansko vsebino pritožbe, ki mora vključevati podroben opis domnevno diskriminatornega ravnanja;
  • identifikacijske podatke o osebi, obdolženi diskriminacije (naslov, po možnosti telefonska številka itd.), za vzpostavitev stika z njo zaradi poziva pred izvršni odbor CNCD ali zaradi dodatne preiskave.

2. Kaj se zgodi, ko je pritožba vložena?

Pritožba se registrira in pošlje v obravnavo izvršnemu odboru. Pri CNCD se lahko vloži v enem letu od datuma, ko je prišlo do domnevnega diskriminatornega ravnanja, ali od datuma, ko se je zadevna oseba seznanila z njim. Domnevno diskriminirana oseba lahko zadevo predloži sodišču in zahteva, naj se odpravijo posledice diskriminatornega ravnanja in vzpostavi stanje, kot je obstajalo pred njim. Rok za obravnavo pritožbe je 90 dni.

Izvršni odbor preišče obstoj diskriminatornega ravnanja, za kar obvezno pozove stranki, in sicer na kakršen koli način, ki omogoča potrditev prejema poziva. Če se stranki ne zglasita osebno, to ne ovira obravnavanja pritožbe. Za zagotovitev sprejetja pravilne odločitve se lahko izvedejo dodatne preiskave, vključno z zaslišanjem strank.

Pritožnik mora dokazati obstoj diskriminatornega ravnanja, medtem ko mora oseba, obdolžena diskriminacije, dokazati, da navedeno ravnanje ne pomeni diskriminacije.

Razsodba (odločba izvršnega odbora) se sporoči pisno v 15 dneh od sprejetja odločitve na sestanku izvršnega odbora. Stranki lahko odločbo izvršnega odbora izpodbijata pred sodiščem v 15 dneh od datuma njenega prejema. Stranki sta oproščeni plačila kolkovine.

3. Katere sankcije se uporabljajo za diskriminatorno ravnanje?

Diskriminatorno ravnanje se kaznuje:

  • z opozorilom;
  • z globo od 1 000 do 30 000 RON, če se diskriminacija nanaša na posameznika;
  • z globo od 2 000 do 100 000 RON, če se diskriminacija nanaša na skupino oseb ali skupnost.

NACIONALNA AGENCIJA ZA ROME

(AGENȚIA NAȚIONALĂ PENTRU ROMI – ANR)

Kontaktni podatki:

Str. Splaiul Independentei No 202, 8. nadstropje, soba 23, Sector 6, Bukarešta

Telefon: +40 213113048
Telefaks: +40 213113047
E-naslov: info@anr.gov.ro.
Spletišče: http://www.anr.gov.ro

Kontaktni podatki regionalnih in okrajnih uradov:

http://www.anr.gov.ro/index.php/contact

Pregled institucije (naloga, struktura, rezultati):

http://www.anr.gov.ro

Pravna podlaga:

Vladna uredba št. 78/2004 o ustanovitvi nacionalne agencije za Rome, odobrena, kakor je bila spremenjena z zakonom št. 7/2005

Institucija v okviru izvajanja nalog iz člena 3 sklepa št. 1703/2004 o organizaciji in delovanju nacionalne agencije za Rome, kakor je bil spremenjen in dopolnjen, opravlja naslednje glavne naloge:

  • pripravlja vladno politiko in strategijo za varstvo pravic romske manjšine, skupaj z drugimi nalogami, kot so določene z zakonodajnimi akti na njenem področju delovanja;
  • daje pobude in izvaja ukrepe usposabljanja o boju proti diskriminaciji Romov v okviru centralne in lokalne javne uprave;
  • potrjuje osnutke zakonov in drugih zakonodajnih aktov, ki so pomembni za pravice in dolžnosti oseb, ki pripadajo romski manjšini;
  • spremlja uporabo nacionalnih in mednarodnih zakonodajnih aktov o varstvu romske manjšine;
  • sprejema in pregleduje zahteve in predložitve, ki jih pošljejo institucije, organizacije ali posamezniki, ter sporoči strokovno mnenje agencije;
  • razvija sistem za zagotavljanje informacij, usposabljanja in strokovnega svetovanja romski manjšini;
  • analizira in oceni morebiten diskriminatorni učinek veljavnih predpisov ter si dejavno prizadeva za izboljšanje veljavnega pravnega okvira.

Nacionalna agencija za Rome pri izvajanju svojih nalog:

  • sodeluje z ministrstvi in organi centralne in lokalne javne uprave, drugimi javnimi institucijami ter fizičnimi in pravnimi osebami;
  • sodeluje z medvladnimi in nevladnimi organizacijami v Romuniji in tujini;
  • uživa ugodnosti strokovnega svetovanja in pomoči v Romuniji in tujini ter programe usposabljanja in dodatnega usposabljanja za svoje osebje v okviru dodeljenih proračunskih sredstev ali drugih zakonito pridobljenih sredstev v Romuniji ali tujini;
  • uvaja in spodbuja ukrepe, projekte in sektorske programe ter sodeluje v njih skupaj s specializiranimi nevladnimi institucijami in organizacijami, da bi izboljšala razmere za Rome.

NACIONALNI ORGAN ZA INVALIDNE OSEBE (AUTORITATEA NATIONALĂ PENTRU PERSOANELE CU DIZABILITĂȚI)

Naslov sedeža:

Calea Victoriei No 194
Bukarešta

Kontaktni podatki:

Telefon: +40 212125438; +40 212125439; +40 213220976; +40 213226303; +40 213226304; +40 213207155
Telefaks: +40 212125443
E-naslov: registratura@anph.ro

Uradne ure:

Od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00 (za stik po telefonu).

Pregled institucije (struktura, naloge, pravila organizacije in delovanja):

http://www.mmuncii.ro/j33/index.php/en/about-us

Pravna podlaga:

Nacionalni organ za invalidne osebe je specializiran organ s pravno osebnostjo v okviru centralne javne uprave in podrejen ministrstvu za delo, družino, socialno varstvo in starejše.

Organ na centralni ravni usklajuje dejavnosti, ki se nanašajo na posebno varstvo in spodbujanje pravic invalidnih oseb, in sicer pripravlja politike, strategije in standarde za spodbujanje njihovih pravic ter spremlja izvajanje zadevnih pravil in dejavnosti v zvezi s posebnim varstvom invalidnih oseb.

Zakonodajni akti, ki določajo pravice invalidnih oseb:

Za invalidne osebe se uporabljajo določbe:

  • izredne uredbe vlade št. 86/2014 o določitvi nekaterih reorganizacijskih ukrepov na ravni centralne javne uprave ter spremembi in dopolnitvi nekaterih zakonodajnih aktov;
  • sklepa vlade št. 50/2015 o organizaciji, delovanju in nalogah nacionalnega organa za invalidne osebe.

Urad za varstvo podatkov

NACIONALNI NADZORNI ORGAN ZA OBDELAVO OSEBNIH PODATKOV

(AUTORITATEA NAȚIONALĂ DE SUPRAVEGHERE A PRELUCRĂRII DATELOR CU CARACTER PERSONAL – ANSPDCP)

Naslov sedeža:

B-dul G-ral. Gheorghe Magheru Nos 28-30, Sector 1, 010336 Bukarešta

Kontaktni podatki:

Telefon: +40 318059211; +40 318059212
Telefaks: +40 318059602
E-naslov: anspdcp@dataprotection.ro
Spletišče: https://www.dataprotection.ro

Uradne ure:

  • sprejemna pisarna nacionalnega nadzornega organa je za javnost odprta od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00;
  • osebni razgovori so na voljo od ponedeljka do petka od 11.00 do 13.00.

Pregled institucije:

Nacionalni nadzorni organ za obdelavo osebnih podatkov svoje dejavnosti opravlja popolnoma neodvisno in nepristransko. Organ spremlja in preverja zakonitost obdelave osebnih podatkov, ki spada na področje zakona št. 677/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, kakor je bil spremenjen in dopolnjen.

Cilj:

Zavarovati temeljne pravice in svoboščine posameznikov, zlasti pravico do zasebnosti, družinskega in zasebnega življenja, pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov.

Pravna podlaga:

Zakon št. 102/2005 o ustanovitvi, organizaciji in delovanju nacionalnega nadzornega organa za obdelavo osebnih podatkov.

Naloge (izbor):

  • sprejema in analizira prijave v zvezi z obdelavo osebnih podatkov;
  • dovoljuje obdelavo osebnih podatkov v primerih, določenih z zakonom;
  • kadar ugotovi kršitev določb zakona, odloči o začasni ali dokončni ustavitvi obdelave podatkov in/ali delnem ali popolnem izbrisu obdelanih podatkov, pri čemer zadevo predloži organom kazenskega pregona ali začne sodni postopek, kot je ustrezno;
  • fizične in/ali pravne osebe obvesti o potrebi po izpolnitvi obveznosti in izvedbi postopkov, določenih v zakonu št. 677/2001;
  • vodi register obdelave osebnih podatkov, ki ga da na voljo javnosti;
  • sprejema in rešuje pritožbe, prijave ali prošnje, ki jih vložijo posamezniki, in sporoči sprejeto rešitev ali, kjer je to ustrezno, izvedene ukrepe;
  • opravi predhodna preverjanja, kadar upravljavec obdeluje osebne podatke na način, ki bi lahko posebej ogrožal osebne pravice in svoboščine posameznikov;
  • izvaja preiskave po uradni dolžnosti ali na podlagi prejetih pritožb ali prijav;
  • daje priporočila in mnenja v zvezi s kakršnim koli vprašanjem, povezanim z varstvom temeljnih pravic in svoboščin pri obdelavi osebnih podatkov, na zahtevo katere koli osebe, javnega organa ali organa javne uprave.

Postopek za sprejem in reševanje pritožb, prijav in prošenj:

Če osebe, katerih osebni podatki se obdelujejo, menijo, da so jim bile kršene pravice na podlagi zakona št. 677/2001, se lahko pisno obrnejo na nadzorni organ, če niso pred tem pri sodišču začele sodnega postopka v zvezi z isto zadevo in so se pred tem obrnile na upravljavca, zoper katerega se vlaga pritožba.

Standardni obrazci, ki jih lahko uporabijo osebe, ki nameravajo vložiti pritožbo pri ANSPDCP, so na voljo na spletišču institucije.

Drugi specializirani organi

DODELJENI SODNIK

(JUDECĂTORUL DELEGAT)

Pravna podlaga:

Zakon št. 254 z dne 2. julija 2013 o izvrševanju kazni in ukrepov, ki jih odredijo sodni organi v kazenskem postopku, in sklep vrhovnega sodnega sveta št. 89/2014 o odobritvi pravil o organizaciji dejavnosti sodnikov, dodeljenih za nadzor nad izvrševanjem zapornih kazni.

Predstavitev in vloga:

Dodeljeni sodniki so mirovni sodniki v romunskem sodnem sistemu. Sodnike vsako leto dodeli predsednik pritožbenega sodišča za vsak zavod za prestajanje kazni na območju sodne pristojnosti pritožbenega sodišča. Vloga sodnika, dodeljenega za nadzor nad izvrševanjem zapornih kazni, je nadzorovati in spremljati zakonitost pri izvrševanju takih kazni. Sodnik, dodeljen zavodu za prestajanje kazni, ki obsega center za pripor in preventivni zapor ali center za preventivni zapor, nadzoruje in spremlja tudi zakonitost pri izvrševanju preventivnih ukrepov, ki vključujejo odvzem prostosti. Sodnik zagotavlja tudi spoštovanje pravic, ki so za osebe, ki prestajajo zaporno kazen, določene z zakonom.

Pritožbe:

  1. Obsojena oseba lahko pri sodniku, dodeljenem za nadzor nad izvrševanjem zapornih kazni, v treh dneh od vročitve odločbe o pogojih zaporne kazni vloži pritožbo v zvezi z načinom določitve navedenih pogojev (člen 39(3) zakona št. 254/2013).
  2. Obsojena oseba lahko pri sodniku, dodeljenem za nadzor nad izvrševanjem zapornih kazni, v treh dneh od vročitve odločbe komisije o spremembi pogojev zaporne kazni vloži pritožbo v zvezi z navedeno odločbo (člen 40(11) zakona št. 254/2013).
  3. Obsojena oseba lahko pri sodniku, dodeljenem za nadzor nad izvrševanjem zapornih kazni, v desetih dneh po seznanitvi z odločbo uprave zavoda o ukrepih v zvezi s pravicami, ki jih določa ta zakon, vloži pritožbo v zvezi z navedenimi ukrepi (člen 56(2) zakona št. 254/2013).
  4. Obsojena oseba lahko pri sodniku, dodeljenem za nadzor nad izvrševanjem zapornih kazni, v treh dneh od vročitve odločbe disciplinske komisije o naložitvi disciplinske kazni vloži pritožbo v zvezi z navedeno odločbo (člen 104(1) zakona št. 254/2013).

Priprta oseba lahko pri sodniku, dodeljenem za nadzor nad izvrševanjem ukrepov, ki vključujejo odvzem prostosti, v treh dneh od vročitve odločbe komisije o spremembi pogojev pripora vloži pritožbo v zvezi z navedeno odločbo (člen 153(8) zakona št. 254/2013).

GENERALNI INŠPEKTORAT ZA PRISELJEVANJE

(INSPECTORATUL GENERAL PENTRU IMIGRĂRI)

Naslov sedeža:

Strada Lt. col. Marinescu C-tin No 15A, Sector 5, Bukarešta

Telefon: +40 214109940

Telefaks: +40 214107501

E-naslov: igi@mai.gov.ro in document.igi@mai.gov.ro – ta naslov je namenjen izključno pošiljanju kopije osebne izkaznice

Naslovi različnih direktoratov generalnega inšpektorata za priseljevanje:

https://igi.mai.gov.ro/contact/

Regionalne enote generalnega inšpektorata za priseljevanje:

https://igi.mai.gov.ro/en/contact-en/

Predstavitev institucije:

Generalni inšpektorat za priseljevanje je organiziran in deluje kot specializirana enota centralne javne uprave. Kot javna ustanova s pravno osebnostjo je podrejen ministrstvu za upravo in notranje zadeve (Ministerul Administrației și Internelor).

Cilj:

Generalni inšpektorat za priseljevanje je bil ustanovljen v okviru reorganizacije romunskega urada za priseljevanje (Oficiul Român pentru Imigrări) in izvaja zakonsko predpisane naloge za izvajanje politik Romunije na področjih migracij, azila in vključevanja tujcev ter s tem povezane zakonodaje.

Dejavnost generalnega direktorata za priseljevanje je javna storitev v korist interesov posameznika in skupnosti ter v podporo državnim institucijam izključno na podlagi zakona in v skladu z njim.

Pravna podlaga:

Organizacijska struktura in naloge generalnega inšpektorata za priseljevanje so določene v sklepu vlade št. 639 z dne 20. junija 2007, kakor je bil spremenjen in dopolnjen.

V organizacijskem smislu inšpektorat sestavljajo osrednji direktorati, službe in druge funkcionalne enote, regionalni centri za sprejem in obravnavo prosilcev za azil, regionalni nastanitveni centri za priprte tujce in enotami na ravni okrajev.

Generalni inšpektorat za priseljevanje pri izvajanju svojih nalog sodeluje z enotami ministrstva za upravo in notranje zadeve ter drugimi državnimi institucijami, pa tudi z nevladnimi organizacijami in tujimi državljani, ki so vključeni v dejavnosti na področju migracij in humanitarne zaščite. V skladu z zakonodajo sklepa sporazume z enakovrednimi institucijami v tujini in mednarodnimi organizacijami.

Več informacij v zvezi s kategorijami državljanov EU in državljanov drugih držav, azilom in priseljevanjem, zakonodajo ter programi in strategijami generalnega inšpektorata za priseljevanje je na voljo na spletišču institucije.

INŠPEKTORAT ZA DELO

(INSPECȚIA MUNCII)

Naslov institucije:

Str. Matei Voievod No 14, Sector 2, Bukarešta

Telefon: +40 213027030

Telefaks: +40 213027064; +40 212520097

E-naslov: comunicare@inspectiamuncii.ro

E-naslov za pošiljanje kopije osebne izkaznice: copiedoc@inspectiamuncii.ro

Spletišče: https://www.inspectiamuncii.ro/

Uradne ure inšpektorata za delo

Od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 16.30.

Ob petkih od 8.00 do 14.00.

Predstavitev institucije:

Inšpektorat za delo je specializiran organ centralne javne uprave in je podrejen ministrstvu za delo, družino, socialno varstvo in starejše. Njegov sedež je v mestni občini Bukarešta.

Institucija ima pravno osebnost in opravlja vlogo državnega organa, ki izvaja nadzor na področjih delovnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu ter tržnega nadzora.

Cilj institucije:

Inšpektorat za delo je pristojen za zagotavljanje socialnega varstva na delovnem mestu v skladu s členom 41 ustave Romunije, kakor je bil vnovič objavljen, Konvencijo MOD št. 81/1947 o delovnih inšpekcijah v industriji in trgovini, kakor je bila ratificirana z odlokom državnega sveta št. 284/1973, in Konvencijo MOD št. 129/1969 o delovnih inšpekcijah v kmetijstvu, kakor je bila ratificirana z odlokom državnega sveta št. 83/1975.

Pravna podlaga:

Institucija je bila ustanovljena in organizirana na podlagi:

  • zakona št. 108/1999, kakor je bil spremenjen in dopolnjen ter vnovič objavljen;
  • sklepa vlade št. 1377/2009, kakor je bil spremenjen in dopolnjen.

Inšpektoratu za delo so podrejeni:

Informacije o pritožbah, ki jih je mogoče vložiti pri inšpektoratu za delo, so na voljo na spletišču institucije.

Informacije javnega interesa so na voljo na spletišču institucije.

NACIONALNA AGENCIJA ZA ZAPOSLOVANJE

(AGENȚIA NAȚIONALĂ PENTRU OCUPAREA FORȚEI DE MUNCĂ – ANOFM)

Naslov sedeža:

Strada Avalanșei Nos 20-22, sector 4, 040305 Bukarešta

Uradne ure:

Od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 16.30.

Ob petkih od 8.00 do 14.00.

Osebni razgovori:

Za osebni razgovor s predsednikom nacionalne agencije za zaposlovanje se je mogoče naročiti za prvi ali tretji torek v mesecu od 11.00 do 12.00. Naročiti se je mogoče na telefonski številki +40 213039831.

Spletišče: https://www.anofm.ro/index.html?agentie=ANOFM&page=0

E-naslov: anofm@anofm.ro

Informacije o spletiščih okrajnih izpostav nacionalne agencije za zaposlovanje so na voljo na spletišču institucije.

Predstavitev institucije:

Agencija ponuja širok nabor storitev, med drugim poklicno svetovanje, tečaje poklicnega usposabljanja, storitve svetovanja pred odpustom, delovno prakso, svetovanje pri ustanavljanju podjetja, subvencije za zaposlitev oseb iz prikrajšanih skupin ter zagotavljanje ugodnih posojil za ustvarjanje delovnih mest.

Pomaga brezposelnim in podjetjem.

Njen poglavitni cilj je povečati stopnjo zaposlenosti in tako zmanjšati brezposelnost.

Pravna podlaga:

– zakon št. 202 o organizaciji in delovanju nacionalne agencije za zaposlovanje;

– sklep vlade št. 1610 o statutu nacionalne agencije za zaposlovanje (ANOFM).

Poglavitni cilji nacionalne agencije za zaposlovanje so:

  • institucionalizacija socialnega dialoga na področju zaposlovanja in poklicnega usposabljanja;
  • uporaba strategij na področju zaposlovanja in poklicnega usposabljanja;
  • uporaba socialnovarstvenih ukrepov za brezposelne osebe.

Več informacij je na voljo na spletišču institucije.

NACIONALNA AGENCIJA ZA VARSTVO OKOLJA

(AGENȚIA NAȚIONALĂ PENTRU PROTECȚIA MEDIULUI – ANPM)

Sedež:

Splaiul Independenței No 294, Block B, Sector 6, 060031 Bukarešta

Telefon: +40 212071101; +40 212071102

Telefaks: +40 212071103

E-naslov: office@anpm.ro

Spletišče: http://www.anpm.ro/

Uradne ure:

Od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 16.30.

Ob petkih od 8.00 do 14.00.

Predstavitev institucije:

Nacionalna agencija za varstvo okolja je specializirana institucija centralne javne uprave in podrejena ministrstvu za okolje. Na podlagi sklepa vlade št. 1000 z dne 17. oktobra 2012 o reorganizaciji in delovanju nacionalne agencije za varstvo okolja in podrejenih javnih institucij so ji dodeljene pristojnosti v zvezi z izvajanjem politik in zakonodaje na področju varstva okolja.

Cilj:

Nacionalna agencija za varstvo okolja deluje v evropskem in mednarodnem okviru sodelovanja za zaščito načel in izvajanje zakonodaje na področju varstva okolja.

Naloge nacionalne agencije za varstvo okolja so:

  • zagotoviti strateško okoljsko načrtovanje;
  • spremljati okoljske dejavnike;
  • obravnavati dovoljenja za dejavnosti, ki vplivajo na okolje;
  • izvajati okoljsko zakonodajo in politike na nacionalni in lokalni ravni;
  • predložiti poročila Evropski agenciji za okolje v zvezi s: kakovostjo zraka, podnebnimi spremembami, zavarovanimi območji ter onesnaženjem tal in vode.

Pritožbe se evidentirajo v skladu z vladno uredbo št. 27/2002 o ureditvi reševanja pritožb, kakor je bila odobrena z zakonom št. 233/2002, in se lahko po elektronski pošti pošljejo na naslov office@anpm.ro.

Anonimne pritožbe in pritožbe, ki ne vsebujejo identifikacijskih podatkov, se ne upoštevajo in se zavržejo.

NACIONALNI ORGAN ZA VARSTVO POTROŠNIKOV

(AUTORITATEA NAȚIONALĂ PENTRU PROTECȚIA CONSUMATORILOR – ANPC)

Naslov:

Bulevardul Aviatorilor No 72, Sector 1, 011865 Bukarešta

E-naslov: cabinet@anpc.ro

Uradne ure:

Od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 16.30.

Ob petkih od 8.00 do 14.00.

Pravna podlaga:

  • Sklep vlade št. 700/2012 o organizaciji in delovanju nacionalnega organa za varstvo potrošnikov.

Med nalogami organa ANPC so:

  1. sodelovati – skupaj z drugimi specializiranimi organi centralne in lokalne javne uprave, ki imajo naloge na zadevnem področju, in z nevladnimi potrošniškimi organi – pri pripravi strategije za varstvo potrošnikov in hkrati zagotavljati njeno prepletenost s strategijo EU;
  2. uskladiti nacionalni pravni okvir s predpisi EU na področju varstva potrošnikov;
  3. vladi v odobritev in sprejetje predložiti osnutke zakonodajnih aktov na področju varstva potrošnikov v zvezi s proizvodnjo, pakiranjem, označevanjem, shranjevanjem, skladiščenjem, prevozom, uvozom in trženjem izdelkov, v zvezi z opravljanjem storitev, vključno s finančnimi storitvami, in v zvezi s prepovedjo nesorazmernih kazni za kršitev pogodb med strankami in ponudniki javnih storitev in drugih storitev splošnega interesa, ne da bi bili ogroženi življenje, zdravje in varnost potrošnikov oziroma ne da bi se posegalo v njihove zakonite pravice in interese;
  4. pripraviti, skupaj z drugimi specializiranimi organi javne uprave, postopke v zvezi s cilji, pogoji in metodami sodelovanja pri izvajanju dejavnosti za varstvo potrošnikov.

Popoln seznam nalog organa ANPC je na voljo na spletišču institucije.

Prijave in pritožbe:

Potrošniki lahko pošljejo prijave in pritožbe na sedeže regionalnih/okrajnih komisariatov za varstvo potrošnikov ali komisariatu za varstvo potrošnikov v mestni občini Bukarešta, odvisno od posameznega območja pristojnosti, na katerem gospodarski subjekt, zoper katerega se vlaga pritožba, opravlja poslovno dejavnost.

Za vložitev prijave/pritožbe je na povezavi INFO Complaints opisan postopek za vložitev pritožb, navedeni pa so tudi kontaktni podatki regionalnih in okrajnih komisariatov za varstvo potrošnikov.

V skladu z zadevnimi zakonodajnimi določbami je treba pritožbe in prijave vložiti pisno ali elektronsko, predložijo pa se lahko tudi osebno.

Pritožbe je mogoče elektronsko vložiti na tej spletni strani.

Pritožba ali prijava mora biti vložena v imenu pritožnika ali prijavitelja.

Pritožba/prijava se obravnava v zakonskem roku (v skladu z vladno uredbo št. 27/2002), če so ji priložene vse potrebne spremne listine, tj. račun za davčne namene, blagajniško potrdilo ali drugo potrdilo, zadevna pogodba ali garancijski list ali drugi dokumenti, kot je ustrezno.

Komisariati obravnavajo samo pritožbe, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje. V nasprotnem primeru se pritožbe zavržejo zaradi pomanjkljivih podatkov.

NACIONALNI ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

(CASA NAȚIONALĂ DE ASIGURĂRI DE SĂNĂTATE – CNAS)

Naslov:

Calea Călărașilor No 248, Bl. S19, Sector 3, 030634, Bukarešta

Spletišče: http://www.cnas.ro/

E-naslov: relpubl1@casan.ro

Telefon: +40 372309236

Telefaks: +40 372309165

Predstavitev institucije:

Nacionalni zavod za zdravstveno zavarovanje (CNAS) je neodvisna javna institucija nacionalnega interesa, ki ima pravno osebnost. Pristojen je za zagotavljanje doslednega in usklajenega delovanja sistema socialnega zdravstvenega zavarovanja v Romuniji.

Pravna podlaga:

  • izredna vladna uredba št. 150 z dne 20. novembra 2002;
  • izredna vladna uredba št. 180/2000;
  • zakon št. 145/1997.

Cilji:

Razviti in vzdrževati sistem socialnega zdravstvenega zavarovanja, v katerem se spoštujejo pravice zavarovanih oseb in izpolnjujejo njihove potrebe.

Splošni cilji:

  • zaščititi zavarovane osebe pred stroški storitev zdravstvenega varstva v primeru bolezni ali nezgode;
  • zavarovanim osebam zagotoviti univerzalno, pravično in nediskriminatorno zavarovanje v okviru učinkovite uporabe romunskega enotnega sklada socialnega zdravstvenega zavarovanja.

Posebni cilji:

  • zagotoviti dostop do storitev zdravstvenega varstva, zdravil in medicinskih pripomočkov;
  • zagotoviti pravično in nediskriminatorno varstvo v okviru učinkovite uporabe enotnega sklada socialnega zdravstvenega zavarovanja;
  • povečati zadovoljstvo zavarovanih oseb s kakovostjo storitev;
  • izboljšati zagotavljanje informacij zavarovanim osebam.

STALNI VOLILNI ORGAN

(AUTORITATEA ELECTORALĂ PERMANENTĂ)

Naslov sedeža:

Str. Stavropoleos No 6, Sector 3, 030084 Bukarešta

Telefon: +40 213100824

Spletišče: https://www.roaep.ro/prezentare/en/

E-naslov: comunicare@roaep.ro

Predstavitev institucije:

Stalni volilni organ je neodvisna upravna institucija s pravno osebnostjo in ima splošne pristojnosti v volilnih zadevah. Njena naloga je zagotoviti organizacijo in izvedbo volitev in referendumov ter poskrbeti, da je financiranje političnih strank in volilnih kampanj v skladu z ustavo in zadevno zakonodajo ter mednarodnimi in evropskimi standardi.

Pravna podlaga:

  • sklep št. 4 z dne 22. junija 2016 o odobritvi pravil organizacije in delovanja stalnega volilnega urada in centra strokovnjakov za volitve (Electoral Expert);
  • zakon št. 334/2006 o financiranju dejavnosti in volilnih kampanj političnih strank, kakor je bil vnovič objavljen;
  • zakon št. 208/2015 o volitvah v senat in poslansko zbornico ter organizaciji in delovanju stalnega volilnega organa, kakor je bil spremenjen in dopolnjen.

Cilji:

  • zagotavljati pravilne, svobodne in pravične volilne postopke z učinkovito in pregledno uporabo človeških, finančnih in ekonomskih virov;
  • zagotavljati, da se politične stranke in volilne kampanje financirajo pravilno in pregledno;
  • zagotavljati celovit pristop k vodenju volilnega postopka.

Funkcije (seznam ni izčrpen):

  • strateška funkcija: zagotoviti določitev sektorskih ciljev na svojem področju dejavnosti;
  • regulativna funkcija: zagotoviti pripravo zakonodajnega okvira, potrebnega za izpolnitev strateških nalog v volilnih zadevah, in njegovo predložitev v odobritev ter pripravo in odobritev standardov in obveznih tehničnih pravil za vse organe, ki so jim dodeljene volilne naloge;
  • upravljavska funkcija: zagotoviti organizacijo in usklajevanje dejavnosti in virov, potrebnih za izvedbo volilnih postopkov;
  • funkcija državnega organa: zagotoviti spremljanje in nacionalno uporabo predpisov, ki se izrecno nanašajo na volilni sistem, in pravil, določenih za posodobitev romunskega volilnega sistema, ter zagotoviti njegovo medsebojno povezavo z volilnimi sistemi drugih držav EU;
  • nadzorna funkcija: zagotoviti preverjanja skladnosti z zakonodajo in po potrebi uporabo zakonskih kazni.

Informacije o drugih funkcijah so na voljo tukaj.

Naloge (seznam ni izčrpen):

  • pripravi predloge v zvezi z logistiko pri izvedbi volitev, ki jih pošlje vladi in zadevnim lokalnim organom, ter spremlja izvajanje predlogov;
  • spremlja metodo za razmejitev volilnih območij ter izbiro prostorov za volišča in lokacij volilnih uradov;
  • spremlja pravočasno zagotovitev opreme in materiala za volišča: standardnih volilnih skrinjic in volilnih kabin, pečatov in pečatnih blazinic, zabojnikov za prevoz volilnih lističev itd., ter hrambo take opreme med volitvami;
  • spremlja metodo za zagotovitev, da so pravočasno na voljo potrebna finančna sredstva za postopno zagotavljanje logistike pri vodenju volilnega postopka;
  • spremljati varnost volišč, volilnih lističev ter drugih dokumentov in materiala, potrebnega na volitvah;
  • spremljati pripravo in tiskanje stalnih volilnih seznamov;
  • spremljati in nadzorovati posodabljanje volilnega imenika.

Informacije o drugih nalogah so na voljo tukaj.

ROMUNSKI INŠTITUT ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

(INSTITUTUL ROMÂN PENTRU DREPTURILE OMULUI – IRDO)

Naslov:

B-dul Nicolae Bălcescu No 21, Sector 1, Bukarešta

Telefon: +40 213114921

Spletišče: https://irdo.ro/english/index.php

E-naslov: office@irdo.ro

Predstavitev institucije:

Romunski inštitut za človekove pravice (IRDO) je neodvisni nacionalni inštitut, ki so mu v skladu z zakonom o njegovi ustanovitvi dodeljene naloge na področju raziskav, usposabljanja, razširjanja informacij in zagotavljanja strokovnega svetovanja. Navedeni zakon zagotavlja tudi jamstvi neodvisnosti in nepristranskosti v skladu z merili Združenih narodov in Sveta Evrope, na podlagi katerih se priporoča ustanovitev takih institucij v vsaki demokratični državi.

Romunski inštitut za človekove pravice je pri izvajanju posebnih nalog na področjih raziskav, usposabljanja ter zagotavljanja informacij in strokovnega svetovanja nenehno pozoren na pravila in standarde iz mednarodnih pogodb v zvezi s človekovimi pravicami ter zadevno sodno prakso mednarodnih sodišč.

Poleg tega je IRDO izvoljen v številne mednarodne organe, ki so predani spodbujanju in varstvu človekovih pravic.

Storitve inštituta so na voljo vsem, ki jih potrebujejo. Besedila temeljnih dokumentov in bibliografske reference se razširjajo brezplačno ali pa se zaračunajo samo stroški kopiranja.

Znanstvene institucije in organi lahko z inštitutom sklenejo pogodbo za izvedbo specialističnega raziskovalnega dela, na zahtevo specializiranih forumov v Romuniji in v tujini pa pripravlja tudi mnenja. Stroške takih storitev določi vodstvo inštituta.

Pravna podlaga:

Zakon št. 9/1991 o ustanovitvi romunskega inštituta za človekove pravice.

Cilj:

Inštitut je pristojen za zagotavljanje, da so javni organi, nevladna združenja in romunski državljani dobro obveščeni o zadevah, ki se nanašajo na človekove pravice, in o tem, kako se človekove pravice zagotavljajo v drugih državah, zlasti tistih, ki sodelujejo pri Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi.

Hkrati si inštitut prizadeva za ozaveščanje mednarodnih organov – in tuje splošne javnosti – v zvezi z vzpostavljenimi praktičnimi ureditvami za zagotovitev spoštovanja in varstva človekovih pravic v Romuniji.

Dejavnosti inštituta IRDO:

  1. vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje dokumentacijskega središča, ki vsebuje besedila mednarodnih konvencij, zakonov, dokumentov, študij in publikacij o človekovih pravicah, ter bibliografskih referenc, in sicer za vse uporabnike;
  2. obveščanje javnih organov, nevladnih organizacij in državljanov, zlasti z ozaveščanjem o mednarodnih dokumentih, praksah in običajih na področju človekovih pravic, po potrebi tudi z zagotavljanjem prevodov;
  3. organiziranje programov usposabljanja, ki so bodisi posebej prilagojeni potrebam oseb s posebnimi pristojnostmi na področju varstva človekovih pravic bodisi namenjeni ozaveščanju širših skupin družbe o vprašanjih človekovih pravic;
  4. zagotavljanje informacij, redno ali na zahtevo, o prizadevanjih vladnih in nevladnih organov v Romuniji za spodbujanje in varstvo človekovih pravic ter o podobnih prizadevanjih v drugih državah, pa tudi o mednarodnih zavezah, ki jih je sprejela Romunija, in načinu njihovega izpolnjevanja;
  5. zagotavljanje dokumentov parlamentarnim odborom na njihovo zahtevo v zvezi z vidiki človekovih pravic, omenjenimi v osnutkih zakonodaje in drugih zadevah, ki jih obravnava parlament;
  6. izvajanje raziskav o različnih vidikih spodbujanja človekovih pravic ter njihovega spoštovanja v Romuniji in tujini;
  7. objavljanje biltena o človekovih pravicah in zagotavljanje njegovega obsežnega razširjanja, vključno z zagotavljanjem prevodov v druge jezike;
  8. izvajanje javnomnenjskih raziskav o različnih vprašanjih varstva človekovih pravic v Romuniji.

Dodatne informacije o inštitutu IRDO so na voljo na spletišču institucije.

Zadnja posodobitev: 23/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.