Nacionalna sodišča in drugi izvensodni organi

Grčija

Vsebino zagotavlja
Grčija

Nacionalna sodišča

V Grčiji ni posebnega pristojnega sodišča, na katero bi se bilo mogoče obrniti v primeru kršitve temeljnih pravic. Glede na naravo prekrška ali kaznivega dejanja je tožbo mogoče vložiti pri nacionalnih civilnih, kazenskih ali upravnih sodiščih.

Na podlagi nacionalnega materialnega prava se ugotovi, ali je bila kršena temeljna pravica. Postopek pred pristojnim (civilnim, kazenskim ali upravnim) sodiščem je določen v nacionalnem (civilnem, kazenskem ali upravnem) procesnem pravu.

Na podlagi ustreznega postopka se izda sodba, s katero se zavrne zahtevek ali ki s pravnomočnostjo postane neposredno izvršljiva.

Nacionalni organi za varstvo človekovih pravic

Grška nacionalna komisija za človekove pravice

Neofitou Vamva 6
10674 Atene, Grčija

Nacionalna komisija za človekove pravice je bila na podlagi pravil Združenih narodov in pariških načel pred kratkim ustanovljena kot neodvisen organ, ki vladi svetuje v zadevah, povezanih s človekovimi pravicami. Sestavljajo jo člani, ki jih imenuje 32 organov (neodvisni organi, pravne fakultete in fakultete drugih znanosti, sindikati, nevladne organizacije, politične stranke in ministrstva).

Cilj nacionalne komisije za človekove pravice je vse vladne organe nenehno opozarjati na nujnost učinkovitega varstva človekovih pravic vseh oseb, ki prebivajo na grškem ozemlju.

V skladu z zakonom o ustanovitvi nacionalne komisije za človekove pravice (zakon št. 2667/1998, kakor je bil spremenjen in je trenutno veljaven) je ta odgovorna za naslednje bistvene naloge:

  1. proučitev vprašanj v zvezi z varstvom človekovih pravic, ki jih postavi vlada ali konferenca predsednikov parlamenta ali jih predlagajo poslanci ali nevladne organizacije;
  2. predložitev priporočil in predlogov, priprava študij ter predložitev poročil in mnenj za zakonodajne, upravne ali druge ukrepe, ki prispevajo k učinkovitejšemu varstvu človekovih pravic;
  3. oblikovanje pobud za ozaveščanje javnosti in medijev o vprašanjih človekovih pravic;
  4. dajanje pobud za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic v izobraževalnem sistemu;
  5. ohranjanje stalnega stika in sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, primerljivimi organi v drugih državah ter nacionalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami;
  6. podajanje mnenj o nacionalnih poročilih, ki jih je treba predložiti mednarodnim organizacijam, v zvezi z vprašanji o človekovih pravicah;
  7. seznanjanje javnosti s stališči nacionalne komisije za človekove pravice z vsemi ustreznimi sredstvi;
  8. priprava letnega poročila o varstvu človekovih pravic;
  9. organizacija dokumentacijskega centra za človekove pravice ter
  10. preverjanje prilagoditev grške zakonodaje glede na določila mednarodne zakonodaje o varstvu človekovih pravic ter predložitev mnenj pristojnim vladnim organom.

Varuh človekovih pravic

Varuh človekovih pravic je neodvisen organ, ki izhaja iz ustave. Varuh človekovih pravic je bil ustanovljen z zakonom št. 2477/97 in je začel delovati 1. oktobra 1998. Zakonodajni okvir za njegovo delovanje je urejen z zakonom št. 3094/03. Storitve varuha človekovih pravic so brezplačne.

Varuh človekovih pravic prouči posamezne upravne akte, primere neukrepanja ali ravnanja organov javnih služb, s katerimi so bile kršene pravice ali pravni interesi fizičnih ali pravnih oseb.

Vsak državljan mora, preden se obrne na varuha človekovih pravic, najprej stopiti v stik z javno službo, vpleteno v zadevo. Državljan lahko varuhu človekovih pravic pritožbo predloži samo, če težave ni bilo mogoče rešiti na podlagi takega stika.

Naloga varuha človekovih pravic je posredovati med državljani in javnimi službami, da bi se zavarovale državljanske pravice, preprečilo slabo upravljanje in spoštovala pravna država.

Varuh človekovih pravic kot posrednik zagotavlja nasvete in priporočila javnim upravnim organom. Ne nalaga kazni in ne razveljavlja nezakonitih upravnih aktov.

Hadziyanni Mexi 5
11528 Atene, Grčija

Nacionalni organi za varstvo človekovih pravic

Varuh človekovih pravic v zadevah v zvezi s pravicami otrok

Varuh človekovih pravic (glej zgoraj) proučuje tudi ravnanje ali primere neukrepanja javnih upravnih organov in posameznikov, s katerimi se kršijo otrokove pravice.

Zaradi varovanja otrokovih pravic je pristojen tudi za ravnanje posameznikov, pravnih ali fizičnih oseb, s katerimi se kršijo otrokove pravice.

Organi, ki po uradni dolžnosti spodbujajo načelo enakosti

I. Z zakonom št. 3304/2005 o prenosu direktiv Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 in 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 so varuh človekovih pravic, urad za enake možnosti in delovne inšpekcije (SEPE) imenovani kot organi, ki spodbujajo enako obravnavanje moških in žensk, v skladu s tem pa so opredeljene njihove naloge.

Natančneje:

  1. Varuh človekovih pravic je pristojen za spodbujanje načela enakosti, kadar to načelo kršijo javni upravni organi. Pojem „javni upravni organi“ se nanaša na organe iz člena 3(1) zakona št. 3094/2003 (Uradni list, serija I, št. 10), „Varuh človekovih pravic in druge določbe“.
  2. Urad za enake možnosti je pristojen za dodatno spodbujanje načela enakosti, kadar to načelo kršijo fizične ali pravne osebe, ki niso navedene zgoraj, razen v zadevah, ki se nanašajo na zaposlovanje in delo.
  3. V zadevah v zvezi z zaposlovanjem in delom so za spoštovanje načela enakosti pristojne delovne inšpekcije (SEPE), kadar to načelo kršijo fizične ali pravne osebe, ki niso navedene v odstavku 1.

ΙΙ. Zakon št. 3896/2010 (Uradni list, serija I, št. 207, 8.12.2010) „o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri delu in zaposlovanju – uskladitev veljavne zakonodaje z Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 ter drugimi zadevnimi določbami“ uvaja popolno prepoved vseh oblik neposredne ali posredne diskriminacije na podlagi spola.

Cilj zakona je zagotoviti uresničevanje načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu v zvezi:

  1. z dostopom do zaposlitve, vključno s poklicnim razvojem, in dostopom do poklicnega usposabljanja;
  2. z delovnimi pogoji, vključno s plačilom in
  3. s poklicnimi sistemi socialne varnosti, kot je določeno v Direktivi 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Varuh človekovih pravic je odgovoren za spremljanje in spodbujanje uresničevanja načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk v okviru zgoraj navedenega zakona (člen 25 zakona št. 3896/2010).

Grški urad za varstvo podatkov (Αρχή Προστασίας Δεδομένων Προσωπικού Χαρακτήρα)

Grški urad za varstvo podatkov je neodvisen organ, ustanovljen na podlagi zakona št. 2472/1997 o prenosu Direktive 95/46/ES.

Grški urad za varstvo podatkov je odgovoren za varovanje osebnostnih pravic posameznikov in njihove pravice do zasebnosti v Grčiji, kot je določeno v zakonih št. 2472/1997 in 3471/2006.

Glavni cilj grškega urada za varstvo podatkov je državljane zaščititi pred nezakonito obdelavo osebnih podatkov in jim pomagati, kadar so bile njihove pravice v zvezi s tem kršene na katerem koli področju delovanja.

Namen grškega urada za varstvo podatkov je tudi, da se obdelovalcem podatkov glede na potrebe po novih storitvah v grški družbi ter prodiranje modernih digitalnih komunikacij in omrežij zagotovijo tudi podpora in smernice pri izpolnjevanju njihovih pravnih obveznosti.

Grški urad za varstvo podatkov, ki ukrepa na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe, izvaja upravna preverjanja evidenc, shranjenih v javnem in zasebnem sektorju. Ta preverjanja izvajajo uradniki oddelka za inšpekcije (Τμήματος των Ελεγκτών), ki jim v večjih zadevah pomagajo člani grškega urada za varstvo podatkov. Ti izvajajo preverjanja kot posebni preiskovalci in imajo pravico dostopati do vseh evidenc ne glede na njihovo stopnjo zaupnosti.

Med preverjanji se najprej prouči, ali organi, ki so v postopku preverjanja, izpolnjujejo zahteve iz zakonov št. 2472/97 in 3471/2006 (v zvezi z vročanjem, obveščanjem, drugimi veljavnimi obveznostmi in dokazi). Temu sledi pregled sistema informacijske tehnologije, ki v skladu s členoma 6 in 10 zakona št. 2472/1997 zajema osnovne značilnosti sistema, vrste podatkov in raven varnosti, zagotovljeno z organizacijskimi in tehničnimi ukrepi za varstvo podatkov, ki jih sprejme obdelovalec podatkov. Ko je preverjanje zaključeno, se pripravi poročilo o ugotovitvah, ki se predloži grškemu uradu za varstvo podatkov.

Grški urad za varstvo podatkov v skladu s členom 114(1) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma (zakon št. 2514/1997, Uradni list, serija I, št. 140) izvaja tudi neodvisni nadzor nacionalnega dela schengenskega informacijskega sistema, deluje kot nacionalni nadzorni organ iz člena 23 Konvencije o Europolu (zakon št. 2605/1998, Uradni list I/88) in nacionalni nadzorni organ iz člena 17 Konvencije o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene (zakon št. 2706/1999, Uradni list I/77) ter izvaja dolžnosti nadzora, ki izhajajo iz vseh mednarodnih sporazumov.

Grški urad za varstvo podatkov proučuje pritožbe in vprašanja v zvezi z uporabo prava in varstvom pravic prosilcev, če so te kršene med obdelavo podatkov, ter izdaja ustrezne odločbe. Poleg tega obdelovalcem podatkov ali njihovim zastopnikom, če jih imajo, nalaga upravne kazni, če ne izpolnijo svojih obveznosti, ki izhajajo iz zakona št. 2472/97 in katerih koli drugih pravil o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Nazadnje, grški urad za varstvo podatkov lahko ustreznim upravnim in sodnim organom prijavi kršitve zakonodaje o varstvu podatkov.

Κifissias 1-3
11523 Atene, Grčija

Uporabne povezave

Grška nacionalna komisija za človekove pravice

Grški organ za varstvo podatkov

Grški varuh človekovih pravic

Zadnja posodobitev: 12/03/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.